Življenje in glasbo Georga Friedricha Händla lahko z eno besedo najbolje povzamemo kot 'svetovljansko': rodil se je v Nemčiji, šolal v Italiji in večino življenja preživel v Angliji. Nanj so močno vplivale tehnike velikih skladateljev italijanskega baroka ter Angleža Henryja Purcella, Händlovo glasbo so spremljali tudi velikani Haydn, Mozart in Beethoven. Na sliki je njegov rodni Halle. Foto: www.haendel-in-halle.de
Življenje in glasbo Georga Friedricha Händla lahko z eno besedo najbolje povzamemo kot 'svetovljansko': rodil se je v Nemčiji, šolal v Italiji in večino življenja preživel v Angliji. Nanj so močno vplivale tehnike velikih skladateljev italijanskega baroka ter Angleža Henryja Purcella, Händlovo glasbo so spremljali tudi velikani Haydn, Mozart in Beethoven. Na sliki je njegov rodni Halle. Foto: www.haendel-in-halle.de

Gre za več zgodovinsko gledano dragocenih tiskov - oper in oratorijev, je v petek po prevzemu pošiljke na carini za medije izjavila tiskovna predstavnica sklada Bianca Berger. Med zapisi je še korespondenca nekega angleškega raziskovalca Händlovega življenja in dela.

Sklad bo poslej v svojih arhivih hranil 15 prvotiskov Händlovih oper in 12 prvih oziroma zgodnjih izdaj njegovih oratorijev. Fundacija ima sedež v skladateljevi rojstni hiši. Najpomembnejši med zapisi, ki so jih pridobili iz ZDA, je po mnenju sklada prva izdaja Händlove opere Aetius. Note so izšle leta 1732, kar je tudi letnica praizvedbe, in to pri založbi Johna Walsha, ki je sodeloval s Händlom.

Baročni svetovljan
Georg Friedrich Händel
je v zakladnico zahodnoevropske klasične glasbe prispeval vrsto brezčasnih melodij. Mojster italijanske opere in oratorija je izhajal iz Halleja v Nemčiji, a za svojega ga štejejo tudi v Angliji, kjer je preživel večino življenja.

Händel je v svojih skladbah združil vplive italijanske opere prek angleškega baročnega skladatelja Henryja Purcella do severnonemške glasbene tradicije. Njegov raznoliki opus poleg oper in oratorijev vključuje številne kantate, sonate, suite, koncerte. Toda izredno plodno ustvarjanje ob leščerbah mu ni prizaneslo; proti koncu življenja mu je, tako kot njegovemu sodobniku Johannu Sebastianu Bachu, opešal vid.