"Vi imate v eni pesmi toliko motivov kot kakšen drug bend na celotni plošči." Izjava producenta in glasbenika Alda Ivančiča, sicer namenjena zasedbi Žoambo Žoet Workestrao, velja tudi za avantrokovski power trio Svojat, ki vse od izida svojega istoimenskega prvenca pred štirimi leti velja za eno najvznemirljivejših alternativnih zasedb pri nas. Konec preteklega meseca pa je iz rok tria, ki ga sestavljajo Andrej Fon, Ivo Poderžaj in Vid Drašler, v sodelovanju z založbo ENTE izšla njihova druga plošča z naslovom Ošili me modro.

"Žalosten sem, da sem samo alternativni ansambel, rad bi bil mainstream ansambel," se je Poderžaj pošalil v intervjuju na Radiu Slovenija. "Smo stagnirali, smo se ustavili v zrelih devetdesetih? So to zadnje kaplje naših najstniških hormonov," se je vprašal. Združitev članov, ki sicer ustvarjajo že več kot 20 let, s slogom igranja predstavlja tako nadaljevanje njihovih preteklih udejstvovanj recimo v zasedbah Žoambo Žoet Workestrao, Olfamož in Malik (če jih naštejemo zgolj tri), a v formatu rokovske zasedbe snuje svojo strujo, ki navdušuje domače in tuje glasbene kritike. "Ošili me modro ne spominja zgolj na klasična veleimena čudaškega rocka, denimo na Captain Beefheart, Zappo in sodobnike black midi, temveč predvsem na Svojat samo. Kot enota in celota bend namreč ostaja v lastni neokrnjeni špuri," je v recenziji nove plošče zapisal glasbeni kritik Jaša Potočnik.

"Svojat je že z debijem prišla na plano kot dobrodošel sveženj za razbremenitev domačega podtalnega rockovstva. Vračanje akterjev zasedbe v svoja izvorna godbena izrazja, ki so jih posamezno načenjali v skupinah Strahuljarji, Vi7K in Bržjast, je na prvencu že ujelo naboj, zdrav nihilizem in neulovljive, vzkipljive, nalezljive atmosfere omenjenih sestavov," je v spremnem besedilu zapisal recenzent Andrej Dujc. "Kar se je pozneje razraslo v širjave svobodnejših godbenih ekspanzij, kantavtorstva ali eksperimenta v zasedbah Žoambo Žoet Workestrao, Kraški solisti, Horda grdih, Oholo, Barka tone in bele plombe, Borghesia, Olfamoštvo, TiTiTi, Kombo Zlatka Kavčiča in številnih drugih, kot Svojat deluje v rudimentarnem avantgardnem rokovstvu, ki ne obrača hrbta odprtejšim partom, je 'na ti' s hrupom, zveni detajlno drobnozrnato in kreativno impulzivno, tako besedilno kot instrumentalno pa spominsko hranljivo," je slikovit Dujc.

"Če sem iskren, za besedila zasedbe Svojat izbiram svoja drugorazredna besedila, ker se mi zdi, da me noben ne razume, kaj se derem na koncertih, tako da tista, ki so mi še posebej pri srcu, shranim za druge priložnosti, kjer se me bolj razume," v intervjuju skromno pojasnjuje Fon. Odlika zasedbe Svojat je ravno v energičnem spoju spretno aranžirane glasbe in besedil. "So na tisti strani kitarske godbe, ki brez težav oplaja s serviranjem čustev, melodije in hrupa naenkrat, ne da bi trpelo tehtno raziskovanje lastne godbene prakse. Zato se zna kolcniti tudi po kakšnem izmed prejšnjih obdobij glasbenega pedigreja vključenih – zapiha po kraški nojz sceni devetdesetih, po novovalovstvu bivše Juge ali pa njujurškem nevalovstvu, puščavskemu bluesu, artističnemu punku, strogo opozicijskemu rocku, improviziranemu (z)godbaštvu, hkrati pa venomer deluje zrelo, ko v svojem zvočnem raziskovanju poveličuje otroško modrost, spontanost in razposajenost," zapiše Dujc.

"Naše pesmi kar dolgo nastajajo, vsi vemo, kaj bi radi in zaradi usklajevanj potrebujemo kar nekaj časa, da končamo z aranžmaji," pravijo o plošči, ki so jo prav tako kot prvo posneli v zgolj dveh dnevih maja lani z mojstrom Hrvojem Nikšićem, ki je muziko tudi zmiksal in pripravil master. Za snemanje vokalov je poskrbel Sašo Kalan. Likovno predlogo je pripravil Andrej Fon, oblikovanje pa Alen Berlot. Album je izšel 24. maja na vinilu, CD-ploščku in v digitalnem oziroma pretočnem formatu.