Dragotin Cvetko je študiral kompozicijo na Visoki šoli državnega konservatorija v Ljubljani ter pedagogiko in psihologijo na Filozofski fakulteti. Specializiral se je za muzikalno pedagogiko in psihologijo na Inštitutu za muzikalno vzgojo v Pragi, hkrati pa se je izpopolnjeval tudi iz kompozicije na mojstrski šoli državnega konservatorija v Pragi.
Po njegovem prizadevanju je bil leta 1961 ustanovljen in 1962 odprt na Filozofski fakulteti oddelek za muzikologijo. Tedaj ga je Filozofska fakulteta tudi povabila za rednega profesorja za zgodovino slovanske in novejše svetovne glasbe in ga imenovala za predstojnika, kar je ostal do upokojitve 1981. V letih 1970-72 je bil tudi dekan fakultete. V 60. letih preteklega stoletja je ustanovil osrednjo muzikološko revijo Muzikološki zbornik, zasnoval pa je tudi zbirko notnih izdaj spomenikov slovenske glasbe Monumenta artis musicae Sloveniae.
Cvetkova muzikološka šola
Izdelal je prvo znanstveno interpretacijo zgodovine slovenske glasbe. Kot pravi muzikologinja in predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC-ja SAZU-ja Metoda Kokole bi skorajda lahko govorili o Cvetkovi muzikološki šoli. Vzgojil je vrsto slovenskih muzikologov in profesorjev. Bil je tudi član številnih združenj, kot so SAZU, Slovenska matica, Društvo slovenskih skladateljev in Mednarodno muzikološko društvo (IMS) ter prejel številne nagrade, med njimi Prešernovo, Herderjevo, Avnojevo in Kidričevo nagrado za življenjsko delo ter Smetanovo medaljo.
Na njegovo pobudo je bil ustanovljen Muzikološki inštitut v okviru SAZU-ja, ki ga je dobro desetletje tudi vodil. Najprej so ga zanimali problemi glasbene teorije, vzgoje in estetike, pozneje pa se je popolnoma posvetil slovenski in južnoslovanski zgodovini glasbe. V mednarodnem okolju se je uveljavil s številnimi razpravami in monografijami o raznovrstnih vidikih slovenske glasbene zgodovine, tudi v odnosu do zahodnoevropske glasbene kulture, so zapisali pri ZRC-ju SAZU-ju. Kot je dejala muzikologinja Veronika Brvar, je Cvetko tudi pomembno pripomogel k promociji slovenske glasbe po svetu. Bil je pobudnik sodelovanja Slovenije v mednarodnih projektih popisa glasbenega repertoarja do leta 1800 in popisa muzikološke literature.
Večplastna predstavitev Cvetkovega življenja
Ob stoletnici njegovega rojstva bodo potekale številne prireditve, ki se bodo začele 18. septembra v njegovem rojstnem kraju, Vučji vasi v občini Križevci, z odkritjem njegovega doprsnega kipa, ki ga je izdelal akademski kipar Edo Dolinar. Med drugim bo nastopil komorni zbor Orfej, razstavljene bodo tudi Cvetkove fotografije in pisma, ki jih je pisal v Prlekijo.
Cvetkov doprsni kip bodo odkrili tudi dva dni pozneje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med 19. in 21. septembrom bo Cvetku posvečen muzikološki simpozij z naslovom Nacionalna glasbena zgodovina: Preobrazbe v drugi polovici 20. stoletja, ki bo potekal v dvorani SAZU-ja. Akademiku bo posvečena tudi razstava v razstavni dvorani NUK-a, ki jo bodo odprli 20. septembra, in dokumentarni film, ki je nastal v produkciji uredništva za resno glasbo in balet RTV SLO. Cvetkovo življenje in njegov pomen za širšo slovensko humanistiko v filmu osvetljujejo njegovi sodobniki, učenci, sorodniki in profesorski kolegi. Film bo na ogled 21. septembra v ljubljanskem Kinodvoru, 25. septembra pa še na Televiziji Slovenija.