Oglas
Druga godba je v svoji štiriindvajsetletni zgodovini gostila že prenekatero znano ime iz sveta tako imenovane 'drugačne glasbe'. Na mednarodnem festivalu, ki - z izjemo let 1994 in 2002, ko se je program razširil tudi na Bled in Maribor - poteka v Ljubljani, so od leta 1985 med drugim nastopili tudi Benjamin Zephaniah, Les Negresses Vertes, The Roots, Marc Ribot, Mad Professor, Yussou N'Dour, Salif Keita ter ne nazadnje Demolition Group, Zlatko Kaučič, Fake Orchestra, Katalena idr.
- Intervju z direktorjem Druge godbe Bogdanom Benigarjem
Da je raznovrstnost gonilna sila programa, pričajo imena sama zase, letošnja izdaja pa s podporo francoskega inštituta Charles Nodier in ob sodelovanju s Festivalom pomladi obljublja še kakšen "drugačen" izlet več. Včeraj smo bili tako z Vieux Farka Tourejem in Tiken Jah Fakolyjem po zagotovilih organizatorja priča spajanju puščavskega bluesrocka in reggaeja.
Sin pred dvema letoma preminulega Ali Farka Toureja je kljub odločnemu nasprotovanju očeta dosledno nasledil njegovo zapuščino. Po mladostniškem navdušenju nad tolkali se je skozi šolanje na državnem inštitutu za umetnost v glavnem mestu Malija, Bamaku, Vieux spoprijateljil s kitaro, ki je tako postala nekakšen zaščitni znak družine. Obvladovanje inštrumenta ga je nato pripeljalo v spremljajočo zasedbo svetovno znanega igralca kore Toumanija Diabateja, s čigar pomočjo je Vieux tudi končno prepričal očeta, da se je uklonil svojim strogim nazorom. Vse je bilo torej pripravljeno za prvenec in do zdaj tudi edino ploščo, ki jo Vieux predstavlja občinstvu na svojih koncertih.
Štiridesteletni Tiken Jah Fakoly, osrednja figura včerajšnjega koncerta, je po drugi strani na glasbeni sceni že stari maček. Rojen v družini glasbenikov z močno, tako imenovano tradicijo "griot", ki predstavlja nekakšne afriške modrostne trubadurje, se je kmalu navdušil nad reggaejem in že leta 1987 ustanovil svojo prvo skupino. Oborožen z družbenokritičnimi besedili in izvirno zmožnostjo predstavitve le-teh je do danes, ko je tako rekoč že ikona žanra, posnel osem albumov. Prva dva sta ostala na kasetah, preostali pa so se predvsem francoskim poslušalcem prodali v več kot 100.000 izvodih. Ne preseneča, da je njegov zadnji izdelek The African iz leta 2007 na evropski lestvici albumov svetovne glasbe med prvimi dvajsetimi zdržal več mesecev.
Včerajšnji koncert je z značilno kitarsko linijo odprl Vieux Farka Toure. Hoté ali nehoté se primerjavam s svojim očetom ne more izogniti, saj pretežno vse njegovo igranje izhaja iz istih korenin, na ta vidik pa je Vieux opozoril tudi sam, ko je odigral priredbo njegove skladbe Amandrai. Če pa je v očetovem igranju prisoten umirjen bluesovski pridih, je bilo Vieuxevo izražanje na koncertu veliko bolj neučakano, z ogromno okrasov in močno poudarjeno kitaro. To so spremljali nekateri odlični solistični vložki, ki pa zaradi intezitete zvoka nekako niso prišli najbolj do izraza. Kljub temu mu je uspelo dodobra ogreti občinstvo, poskusi komuniciranja v francoščini in polomljeni angleščini so bili sicer jalovi, a le malokdo je bil ob njegovem igranju zmožen stati povsem na miru.
Pred precej "zračno obiskanimi" Križankami je po uri in pol s svojo spremljevalno zasedbo nastopil še Tiken Jah Fakoly. Energičnemu uvodu je v nekoliko bolj zaspanih ritmih sledil manjši padec, a proti koncu je skupina spet našla pravo ostrino in v kar pol ure dolgem bisu navdušila občinstvo. Izvedba je bila manjša protiutež ritmično bolj zadržanim studijskim posnetkom, saj smo bili priča odločni injekciji reggae-dub z močno poudarjeno basovsko linijo in dodelanimi pihalnimi aranžmaji, kar je glasbi na določenih mestih dodalo pridih skaja. K temu je treba dodati tudi nenehna opozorila na težavne razmere v Afriki in na njeno bogato kulturno dediščino, katere precej zahodnjaško obarvan intepret je Tiken Jah Fakoly. V tej maniri je Tiken tudi nagovarjal občinstvo in ga z nekaj truda uspel pripraviti celo do petja, ki pa je potrebovalo precejšnjo rezerviranost glasbenikov, da je prišlo do izraza.
Po skupaj tri ure in pol dolgem koncertu se je v sodelovanju s Festivalom pomladi Druga godba preselila na Metelkovo, kjer je s svojo čudežno škatlico nastopil varovanec založbe Ninja tune, Daedelus.
Tit Podobnik
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje