Kot osrednji lik v oratoriju ga interpretira basovski solist, ostali solisti predstavljajo različne biblične osebe, zbor pa izraelsko ljudstvo. Skladatelj Felix Mendelssohn je ustvaril raznolik opus zborovske, instrumentalne in vokalno-instrumentalne glasbe, med večjimi deli za soliste, zbor in orkester pa izstopajo Simfonija št. 2 – Hvalnica ter oratorija Pavel in Elija. Slednji sodi med najbolj mogočna in priljubljena skladateljeva dela, nocoj ga bodo poustvarili solisti basist Magne Fremmerlid, sopranistka Mojca Bitenc, altistka Nuška Drašček, tenorist Gregor Ravnik, zbor in orkester Slovenske filharmonije, dirigiral bo Ragnar Rasmussen.

Evropska razsežnost Mendelssohnovega oratorija
Felix Mendelssohn Bartholdy (1809–1847) je predstavnik nemške zgodnje glasbene romantike, izšel je iz ugledne in premožne judovske rodbine, družina skladateljevega očeta pa se je spreobrnila v protestantstvo in si dodala priimek Bartholdy. Že v zgodnji mladosti je Felix glasbeno ustvarjal in poustvarjal (znana glasbenica je bila tudi sestra Fanny), v zreli dobi v tridesetih in štiridesetih letih 19. stoletja pa je uspešno deloval kot skladatelj, pianist in dirigent ter vodil različne pomembne glasbene institucije. Kljub kratkemu življenju je dosegel izjemno prepoznavnost, lahko rečemo kar slavo, in veliko je gostoval po Evropi in v Angliji. Leta 1846 je na festivalu v Birminghamu kot dirigent krstno izvedel svoj novi oratorij Elija v angleškem jeziku in ga leto zatem v revidirani verziji izvedel še v Londonu ob prisotnosti kraljice Viktorije in princa Alberta. Kraljevi par in poslušalci so oratorij navdušeno sprejeli in takoj je pridobil klasičen status. Prve izvedbe nemške različice Elija, ki je bila v Leipzigu, skladatelj ni dočakal, izvedena je bila malo po njegovi smrti.

Oratorij Elija je dvodelen ter po glasbeni formi z nizom med seboj povezanih arij, duetov, kvartetov in zborovskih točk, ki so združene v dramaturško celovito vokalnoinstrumentalno mojstrovino, nadaljuje baročno oratorijsko tradicijo skladateljev Bacha in Händla, vendar jo nadgradi v izvirnem zgodnjeromantičnem kompozicijskem jeziku. Mendelssohn je delo teh dveh največjih baročnih skladateljev izjemno občudoval in je tudi zaslužen za oživitev izvajanja del Johanna Sebastiana Bacha, saj je leta 1829 z berlinsko Singakademie prvič po Bachovi smrti izvedel njegov Pasijon po Mateju. Händel na koncertnih odrih v Angliji nikoli ni šel v pozabo, sploh njegov najslavnejši oratorij Mesija, Bach pa je bil v nemškem prostoru dolgo odsoten, zato je Mendelssohn zelo pomemben za oživitev njegove dediščine in novo Bachovo popularnost.

Oratorij Elija v slovenskih izvedbah
Iz oratorija Elija sta na koncertih in posnetkih posebej popularna dva zborovska odlomka, ki se izvajata tudi samostojno: osemglasni mešani zbor Denn er hat seinen Engeln befohlen (Svojim angelom je zate zapovedal), ki je bil kot samostojno zborovsko a-capella delo napisan že pred oratorijem in je bilo sekundarno vključen vanj, ter troglasni ženski tercet Hebe deine Augen auf (Vzdigni pogled h goram). Večkrat so ju samostojno izvajali tudi slovenski pevski zbori, celoten oratorij pa zaradi izvajalskih zahtev pri nas ni prav pogosto na sporedu. Zato je dragocena priložnost, da lahko v Ljubljani slišimo to znamenito delo evropske glasbene zakladnice. Filharmonija ga je v okviru Modrega abonmaja v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma izvedla leta 2001, naslovno vlogo Elija je pel slavni bas-baritonist Klaus Mertens, Slovenskemu komornemu zboru, zboru Consortium musicum in Orkestru Slovenske filharmonije je dirigiral Uwe Gronostay. Pred tem je celotno delo z zborom in orkestrom Consortium musicum in s Juanom Vasletom v naslovni vlogi leta 1990 v Slovenski filharmoniji izvedel Mirko Cuderman. Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana pa je sodeloval pri izvedbi oratorija Elija skupaj z Beethovnovim zborom Ludwigshafen in s Filharmonijo iz Baden-Badna pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh leta 2016 v Baden-Badnu in v Ludwigshafnu. Med slovenskimi pevskimi solisti je v Madridu pod vodstvom dirigenta Theodorja Guschlbauerja naslovni lik v oratoriju Elija izvajal basist Marcos Fink, mezzosopranistka Marjana Lipovšek pa je oratorij posnela z dirigentom Wolfgangom Sawallischem za založbo Profil Hänssler.

Sodobna družbena interpretacija v očeh gostujočega dirigenta
Nocojšnjo izvedbo v Slovenski filharmoniji bo vodil norveški dirigent Ragnar Rasmussen, ki je stalni gost Zbora Slovenske filharmonije in je maja z zborom v Ljubljani izvedel koncert z naslovom Odmev ikone z Rahmaninovim Vsenočnim bdenjem oz. Večernicami. Tokrat se vrača z Mendelssohnovim Elijem in aktualno sodelovanje je zajel v vsebinsko pomenljivem nagovoru: "Moj odlični odnos z Zborom Slovenske filharmonije traja že več kot desetletje. Zbor je v želji, da bi glasbo občinstvu posredoval kar najbolj kakovostno, vedno pripravljen na dodatne vaje. Tokratna produkcija bo tudi moje prvo sodelovanje s filharmoničnim orkestrom, ki se ga veselim, saj je v svoji dolgi in ponosni zgodovini pokazal prav tako zagnanost za glasbeno ustvarjanje kot filharmonični zbor. Pri glasbi gre za komunikacijo, in Mendelssohnov Elija je glasbena pripoved v najboljšem pomenu te besede. Od izvajalcev terja popolno predanost – od nežnega šepeta do mogočnega besnenja. V našem času, ki ga zaznamujejo razdeljenost, polarizacija in 'lažne novice', nam ta oratorij morda lahko kaj pove tudi o nevarnostih čaščenja lažnih estetskih idolov."

Zbor Slovenske filharmonije ob zaključku stare in pred vstopom v novo sezono
Pred prenovo koncepta abonmajev Slovenske filharmonije so bili sporedi vokalno-instrumentalnih glasbenih del vključeni v Vokalni abonma Zbora Slovenske filharmonije. V aktualni ponudbi abonmajev pa je tovrstnim glasbenim delom namenjen poseben abonmajski cikel VIP – Vokalno-instrumentalni program in s tem je vzpostavljena večja načrtnost pri predstavljanju temeljnih glasbenih del za soliste, zbor in orkester iz evropske glasbene zakladnice. V koncertni sezoni, ki se s koncertom Mendelssohnovega oratorija Elija zaključuje, so v okviru abonmaja izvedli izbor vokalno-instrumentalnih del slovenskih in tujih skladateljev, ob koncu sezone pa so na koncertu, naslovljenem Pozdrav soncu, predstavili tudi Rossinijevo Malo slovesno mašo. Zbor Slovenske filharmonije je v okviru Zimskega Festivala Ljubljana februarja letos sodeloval tudi pri izvedbi Mozartovega Requiema, v okviru jubilejnega 70. Festivala Ljubljana pa bo sodeloval pri izvedbi Verdijevega Requiema in Berliozovega Faustovega pogubljenja. Festival Ljubljana za svoj prihodnji Zimski festival napoveduje izvedbo veličastnega Berliozovega Requiema, ki pri nas še ni bil izveden. Zbor Slovenske filharmonije tako ostaja nosilec vokalno-instrumentalnih programov, v zadnjem obdobju pa se mu večkrat pridruži še Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana.

Za prihodnjo sezono Slovenska filharmonija v abonmaju VIP – vokalno-instrumentalni program – napoveduje sožitje največjih del svetovne glasbene zakladnice s sodobnimi klasiki svetovnega slovesa, ki so pri nas morda manj prisotni in prepoznani. Obetajo se izvedbe Haydnovega oratorija Stvarjenje (dirigent Bart Van Reyn), dela Schnitkeja in Pärta (dirigent Tõnu Kaljuste), Bachovih motetov (dirigentka Grete Pedersen), dela Stravinskega in Donatija (dirigent Lorenzo Donati) ter Mozartove Velike maše v c-molu (dirigent Risto Joost). Ob tem bo Zbor Slovenske filharmonije v novi sezoni izvedel tudi abonmajski cikel koncertov PVC – Pretežno vokalni cikel ter še druge priložnostne koncerte in gostovanja.