Oglas
Ko govorimo o Scalinem orkestru, govorimo obenem o orkestru, ki ga je ustanovil eden največjih dirigentov 20. stoletja Claudio Abbado, Scalin glasbeni direktor med letoma 1968 in 1986. Zgodilo se je to leta 1982 oziroma kar 204 leta po inavguraciji te pomembne kulturne ustanove; ob tej priložnosti je bila izvedena Salierijeva opera Europa riconosciuta. Scalin orkester ni izvajal italijanskega programa; pod taktirko kitajskega dirigenta Mjunga Vun Čunga je predstavil Simfonijo št. 4 v f-molu, op. 36 Petra lljiča Čajkovskega, na sporedu pa je bil tudi Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61 Ludwiga van Beethovna.
Čajkovski se pokloni mecenki NadeždiSimfonijo št. 4 v f-molu je Peter Iljič Čajkovski napisal med letoma 1877 in 1878, in sicer kot poklon svoji mecenki Nadeždi Filaretovni von Meck, premožni vdovi železniškega 'tajkuna' Karla von Mecka. Čeprav von Meckovo danes večina pozna kot patronko Čajkovskega, je izdatno podpirala tudi Nikolaja Rubinsteina in Clauda Debussyja. Von Meckova oziroma njeno vztrajanje, da mora Čajkovski simfonijo pospremiti s spisom, v katerem razloži program svojega dela, je simfonijo tudi skoraj 'uničilo'.
Namesto da bi se osredotočili na glasbo samo, so muzikologi strmeli v spisani program, glasba sama pa tudi pri kritikih sprva ni požela večjega odobravanja. Pohvaljeni so bili posamezni deli - Hans Keller je na primer zaradi uvodnega dela, ki naj bi po razlagi Čajkovskega govoril o usodi, ki človeka 'meče sem in tja', simfonijo označil za eno najbolj ambicioznih simfoničnih struktur sploh -, kot celota pa simfonija ni požela večjega navdušenja.
Premiera z violino, obrnjeno na glavo
Leta 1806 napisani Koncert za violino in orkester v f-molu velja za enega najlepših glasbenih izrazov hrepenenja človekovega duha po apoliničnem idealu lepega. To je obenem koncert, ki ga je Beethoven napisal za svojega kolega in tedaj vodilnega violinista na Dunaju Franza Clementa; koncert je bila tudi na nek način zahvala Clementu, ki je Beethovnu med pisanjem opere Fidelio dal nekaj dobrnih nasvetov.
Kakor koli že, praizvedbo je zaznamoval ravno manjši spor med Beethovnom in Clementom. Skladatelj je menda s pisanjem violinskega sola zavlačeval toliko časa, da Clement pred premiero ni imel dovolj časa, da bi delo povsem dobro naštudiral. Kot izraz nejevolje je menda Clement načrtno nekoliko priredil program. V glasbo je namreč nenapovedano vrinil svoj avtorski prispevek, ki ga je zaigral na le eni struni, in sicer tako, da je violino držal obrnjeno na glavo.
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje