Spremenjeni sklep o ustanovitvi SF-ja v členu, ki vzpostavlja možnost sodelovanja zaposlenih pri imenovanju in razrešitvi pomočnika direktorja za vodenje umetniško strokovnega dela za področje orkestra oz. zbora, določa, da mora pred imenovanjem in razrešitvijo le-tega direktor pridobiti mnenje orkestra oziroma zbora.

"Predlagani ukrep lahko dokončno odpravi avtonomijo vodenja in strokovnega dela v javnih zavodih, obenem pa si zlahka zamišljamo, da bodo zaposleni v primeru nezadovoljstva na podlagi tega primera ob napornejših ustvarjalnih procesih upravičeno pričakovali podoben razplet in povzročali turbulence v vodstvenih konstelacijah," so v pozivu ministru za kulturo Tonetu Peršaku zapisali v kolegiju direktorjev gledališč.

Želijo obvezujoče mnenje pri izbiri šefa dirigenta
Kot je vodja stavkovnega odbora SF-ja Marina Kopše zapisala za STA, so zaposleni v orkestru v grobem zadovoljni s spremembami sklepa o ustanovitvi SF-ja, so pa ravno pri točki "podajanja mnenja" zaskrbljeni, ker njihovo mnenje ni obvezujoče. "V bistvu je orkester glede mnenja bolj ali manj tam, kjer je bil. Skratka, sklep v tem členu ni prinesel nobene usodne spremembe. Eni in drugi strani zgolj določa potek postopka."

Po njenem prepričanju bi bilo smotrno obvezujoče mnenje ali soglasje orkestra pri odločanju o šefu dirigentu. "Zlasti če upoštevamo možnost umetniškega vodje in šefa dirigenta v eni osebi, kar sklep tudi predvideva. V takšnem primeru je pomislek toliko bolj umesten, ker je šef dirigent neločljivo udeležen pri skupni ustvarjalni praksi, od katere je odvisno vse – od uspeha orkestra in dirigenta do zadovoljstva poslušalcev," je zapisala.

Direktorji gledališč v spremembi, po kateri naj bi zaposleni sodelovali pri izbiri pomočnikov direktorja za umetniške zadeve, prepoznavajo "najslabše prvine samoupravljanja".

"Sprašujem se, kje je tu famozno samoupravljanje. Na strani orkestra vsekakor ne, pač pa tam, kjer je v pretekli socialistični praksi že bilo – pri politikih in seveda direktorjih. Tako je še dandanes, le tolmači se drugače. V resnici gre za politične provokacije, ki jim filharmoniki ne bomo nasedli. Naj okostnjaka samoupravljanja glodajo drugi," je v odzivu na poziv kolegija še zapisala Marina Kopše.

Ob tem je dodala: "Zanimivo, da je že sama možnost podajanja mnenja tako zelo vznemirila Kolegij direktorjev slovenskih gledališč, čeprav tudi ta kolegij v resnici le podaja svoje mnenje."

Vlada je spremembe sklepa o ustanovitvi javnega zavoda SF-ja sprejela v sredo. S spremembami razširja tudi članstvo v svetu javnega zavoda s petih na šest članov.

Orkester SF-ja, ki ne želi več sodelovati s šefom dirigentom Urošem Lajovcem, bo ta teden glasoval o ponovni stavki.

Ministrstvo: Upoštevati je treba interese obeh strani
Z ministrstva za kulturo so sporočili, da so dolžni prispevati k stabilnosti delovanja javnih zavodov, zato tudi spremembo sklepa o ustanovitvi javnega zavoda SF razumejo v tej luči.

Kot so spomnili, je spremenjeni sklep o ustanovitvi javnega zavoda SF med drugim dopolnjen v delu, ki se nanaša na imenovanje pomočnika za vodenje umetniško strokovnega dela za področje orkestra oz. zbora, in sicer direktorju nalaga dolžnost, da pred izbiro šefa dirigenta oz. zborovodje pridobi mnenje orkestra oz. zbora. Kot poudarjajo, mnenje orkestra oz. zbora za direktorja ni zavezujoče.

Na ministrstvu menijo, da mora biti iskanje skupnih rešitev v interesu tako direktorja kot zaposlenih. Pri delu umetniškega vodje oz. šefa dirigenta s koncertnim orkestrom v primerjavi z nalogami umetniškega vodje na področju gledališča gre za določene področne specifike, zato postopek imenovanja umetniškega vodje ali šefa dirigenta koncertnega orkestra ali komornega zbora razumejo kot pomembno in odgovorno nalogo vodstva, od katere je veliki meri odvisna skrb za umetniško rast ansamblov.

"Dobro delo šefa dirigenta, zasnovano na obojestranskem sodelovanju in kakovostni komunikaciji, je pomembno za obe strani in ne vidimo nevarnosti, da bi ukrep negativno vplival na avtonomijo vodenja in strokovnega dela v javnih zavodih," so zapisali na ministrstvu. Dodali so: "Nasprotno, menimo, da sta obojestransko sodelovanje in komunikacija, v tako pomembni zadevi, kot je izbira šefa dirigenta, ključna dejavnika za kakovostno delovanje Slovenske filharmonije".