Koncerta v Dresdnu sta bila namenjena temu, da bi širša javnost spoznala napredek na področju robotskih dirigentov, pa tudi, da bi se seznanila z glasbo, ki je bila napisana posebej za zmogljivosti tehnologije 21. stoletja. Umetniški direktor Dresdenskih simfonikov, Markus Rindt, morebitni odpor javnost miri z zagotavljanjem, da "ne poskušajo nadomestiti človeških bitij" na dirigentskem podiju; igrati nameravajo kompleksno glasbo, ki ji človeški dirigent preprosto ne bi bil kos.

Dresdenski simfoniki, ki že od nekdaj slovijo kot politično angažiran in napreden orkester, so svojo 25-letnico zaznamovali s prireditvijo Robotersimfonie (Robotska simfonija) v dvorani Hellerau. Oba koncerta, sobotni in nedeljski, sta bila razdeljena na dva dela: prvi je imel človeškega dirigenta, po odmoru pa je dirigentski podij v celoti prevzel robot.

V drugi polovici koncerta MAiRA Pro S vihti tri dirigentske paličice, ki so še najbolj podobne svetlobnim mečem v različnih barvah. Orkester se je razdelil na tri dele, pri čemer je vsak del sledil drugi roki robota, kar je ustvarilo tri med seboj prepletene ritme. Skladatelj Andreas Gundlach je delo Semiconductor’s Masterpiece zložil za 16 trobil in štiri tolkala, ki vzporedno igrajo po različnih taktih. En del začne počasi in pozneje pospeši glasbo, drugi del se postopoma upočasnjuje. Robotski dirigent poskrbi, da glasba zveni harmonično, "kot da prihaja iz enega samega vira", kot je Gundlach pojasnil za televizijo MDR.

Pri projektu so sodelovali strokovnjaki iz Centra za taktilni internet (CeTi) dresdenske Tehnične univerze. Njihovo izhodiščno vodilo pri vsem napredku je, da ljudje in roboti niso medsebojna konkurenca, pač pa lahko sodelujejo na številne plodovite načine.

Učenka z najbolj gibčnimi rokami
Markus Rindt je MAiRO dirigiranja učil na enak način, kot bi človeka: tudi do štiridesetkrat je zanjo ponovil posamezen gib roko, da ga je lahko integrirala in poustvarila - v dveh letih, kolikor je postopek trajal, so njeni gibi postali precej sofisticirani. Vsaka od njenih "rok" ima po sedem sklepov, kar pomeni, da se lahko pregiba in razteguje v vse smeri. Če začne dirigirati preveč silovito, obstaja tudi varnostni mehanizem, ki preprečuje, da bi naredila kako škodo sebi ali glasbenikom.

Rindt je na idejo, da bi dirigentski podij odstopil robotu, prvič prišel že pred davnimi 23 leti, ko je orkester vadil kompleksno skladbo. Eden od fagotistov se je dirigentu pritožil: "Klarinete dirigirate v tričetrtinskem taktu, jaz imam petosminski takt - kaj naj počnem, mene nihče ne dirigira?" In dirigent mu je takrat menda odvrnil: "Saj nisem robot."

Sorodna novica Ko orkestru dirigira robot, poje pa zvezdniški Andrea Bocelli

Zgodovina robotskih dirigentov
MAiRA najnaprednejši robot, kar jih je kdaj dirigiralo orkestru - ni pa prvi. Že leta 2008 je dober meter visok robot z dirigentsko paličico dirigiral Detritskemu simfoničnemu orkestru, ki je odigral skladbo The Impossible Dream iz muzikala Man from La Mancha. Devet let pozneje je slavni tenorist Andrea Bocelli nastopil v družbi filharmonikov z Lucce in robota YuMi, ki so ga takrat opisali kot "kolaborativen dvoroki robot". Julija lani so v Narodnem gledališču v Seulu prav tako priredili koncert z androidom namesto dirigenta.

Onkraj tradicionalnih koncertov
Dresdenski simfonični orkester je v svojih 25 letih obstoja že večkrat preizkušal meje sodobne glasbe. Leta 2006 so denimo pripravili koncert, na katerem so izvajali glasbeni aranžma klasike nemega filma Oklepnica Potemkin, in sicer z balkonov komunistične stolpnice v središču Dresdna; na strehi iste stavbe sta medtem igrala Pet Shop Boys. Leta 2017 so priredili koncert v bližini zidu med ZDA in Mehiko v Tijuani, na katerem so sodelovali ameriški in mehiški glasbeniki.