Vsi smo se že kdaj hehetali nad zdaj že kultnimi "Resnicami o Chucku Norrisu", ki so "teksaškemu možu postave" ob zatonu kariere vlile nov dah življenja, in naokrog pošiljali antologijski posnetek "glavce" Zinedina Zidana. No, Chucku in Zidanu so dnevi šteti, nova moda sliši na ime "RickRolling" - virusno širjenje pesmi, ki na vrhu Billboardove lestvice Vročih 100 ni kraljevala že 20 let. Zakaj? Pač zato.

Astley. Rick Astley
Okrog marca letos so spletne skupnosti odkrile novega "junaka": Ricka Astleya, popzvezdnika, ki ga danes poznamo kvečjemu po nalezljivi pesmici Never Gonna Give You Up iz leta 1988 (tistega leta je bil nominiran za grammyja, a ga je dobila Tracy Chapman).

Podtikanje povezave
Skovanka "RickRolling" pomeni potegavščino: nič hudega sluteč klikneš na povezavo do, denimo, kakega filmskega napovednika, pa se kar naenkrat znajdeš sredi nostalgičnega videospota trzajočega Ricka v dežnem plašču, čigar pojava kar kriči "osemdeseta". (sam izraz izhaja iz imena starejše šale, duckrolling - tam je šlo za to, da je povezava, ki bi morala voditi na kako novico, uporabnika odklikala na sliko race s kolesi).

RickRolling ima zdaj že lastno življenje: na YouTubu se najde vse od posnetkov ljudi, ki pojejo to pesem, pa do filmčkov resničnih "intervencij", ko kdo izbruhne v pesem sredi sestanka ali protestnega shoda proti scientologiji, pogosto z refrenom "You've been RickRolled!" (Povozil vas je Rick!)

Najboljša prvoaprilska šala leta 2008
Gibanje, če že mu lahko tako rečemo, je spet spodbudilo tudi prodajo pesmi: od konca decembra lani pesem na spletu kupi vsaj tisoč ljudi na teden (z 2.500 nakupi je bil rekorden drugi teden marca). Prvega aprila je YouTube svoje uporabnike na ničkoliko načinov vedno znova preusmerjal na Never Gonna Give You Up; podobno sta počeli strani Sports Illustrated in Live Journal ter seveda Facebook. V enem samem dnevu si je videospot tako ogledalo neverjetnih 6,6 milijona ljudi; več kot 43 tisoč jih je pustilo tudi komentarje.