Kot solist je Petar Milić med drugim nastopal z orkestrom Slovenske filharmonije, simfoniki RTV Slovenija, orkestrom Akademije za glasbo Ljubljana in Komornim orkestrom Carnium pod taktirko Marka Letonje, Antona Nanuta, Marka Muniha, Marka Hribernika in Petra Škerjanca. Foto: Arhiv pianista
Kot solist je Petar Milić med drugim nastopal z orkestrom Slovenske filharmonije, simfoniki RTV Slovenija, orkestrom Akademije za glasbo Ljubljana in Komornim orkestrom Carnium pod taktirko Marka Letonje, Antona Nanuta, Marka Muniha, Marka Hribernika in Petra Škerjanca. Foto: Arhiv pianista
Petar Milić je lani pod okriljem založbe ZKP RTV Slovenija izdal kritiško hvaljeno ploščo izključno s Chopinovimi deli.
Petar Milić je lani pod okriljem založbe ZKP RTV Slovenija izdal kritiško hvaljeno ploščo izključno z Chopinovimi deli. Foto: ZKP RTV SLO

Verjeli ali ne, naše občinstvo je bistveno bolj zadržano kot denimo nemško! Mislim, da je razlog v tem, da so klasični koncerti pri nas še vedno dojeti kot nekaj ekskluzivnega, nekaj, kar je namenjeno zgolj 'posvečenim'. V centrih z daljšo tradicijo pa se zdi, kot bi bili del vsakdana, skoraj nič manj kot popglasba, temu primerne pa so tudi reakcije.

Petar Milić
Petar Milić ima za seboj številne samostojne solistične koncerte v domovini in tujini. Na tujem je nastopil že v Parizu, Berlinu, Hannovru, Bruslju, Bratislavi in Ženevi. Foto: ZKP RTV SLO

V Veliki dvorani Slovenske filharmonije bo 8. maja ob 19.30 prestavil nov solistični program z Beethovnovo 'Patetično' klavirsko sonato, Brahmsovimi Fantazijami za klavir, dvema Škerjančevima Nokturnoma ter virtuozno Lisztovo sonato v h-molu.
"Ko so slovitega pianista Arturja Schnabla vprašali, po čem se razlikuje od drugih pianistov, je odvrnil, da po tem, da je druga polovica njegovih programov enako dolgočasna kot prva. Šlo je seveda za šalo, v kateri pa je pogosto tudi kanček resnice, zato se poskušam izogniti izboru, ki bi bil preveč homogen," je o sestavi koncertnega programa za MMC dejal Petar Milić, ki ga stroka uvršča med najboljše slovenske pianiste v mednarodnem merilu.

NAGRADNA IGRA
V MMC-jevi nagradni igri podeljujemo dvakrat po dve vstopnici za koncert Petra Milića, ki bo 8. maja v Slovenski filharmoniji.
Po elektronski pošti nam pošljite rojstni kraj Milićevega najljubšega skladatelja. Zraven ne pozabite pripisati svojega imena in priimka ter telefonske številke. Med pravilnimi odgovori, ki bodo prispeli do ponedeljka, 6. maja, do 10.00 bomo izžrebali dva nagrajenca, ki bosta prejela po dve vstopnici za koncert. Odgovore pošljite na mmc-kultura@rtvslo.si.
Vstopnice prejmeta: Martin Vražič
Sara Kebe

Ob vprašanju, koliko lažje je obiskovalce na klasične koncerte zvabiti z velikimi imeni, omeni Franka Sinatro in njegove besede, da se je z leti naučil za svoje nastope izbirati samo dobre pesmi, z drugimi mu namreč ni uspelo nagovoriti občinstva. "Tega se držim tudi sam, pravzaprav izberem skladbe, ki me kot poslušalca najbolj pritegnejo. Tako ni slučajno, da se med njimi pogosto znajdejo velika dela klasične literature, ki jih odlikuje univerzalnost in globina sporočila. Na začetek programa sem zato uvrstil popularno 'Patetično' sonato L. van Beethovna, ki ji sledi sedem Brahmsovih Fantazij, kot protiutež v drugem delu pa monumentalno Lisztovo sonato v h-molu," še pravi Milić.
Klavirja se je rojeni Kranjčan začel učiti pri sedmih letih. Po osnovni šoli se je vpisal na Gimnazijo Kranj in Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani, v razred profesorja Janeza Lovšeta. Po končani maturi je študij klavirja nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom istega profesorja.
Med študijem se je izobraževal pri priznanih mednarodnih mojstrih, kot so Arbo Valdma, Igor Lazko, Daniele Alberto, Pascal Devoyon in Elena Lapitskaja. Leta 1996 je prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani za izvedbo 4. klavirskega koncerta Ludwiga van Beethovna pod taktirko Antona Nanuta, leto pozneje pa prvo nagrado na mednarodnem klavirskem tekmovanju Nikolaj Rubinstein v Parizu. Istega leta so ga povabili na glasbeni festival Rencontres musicales de Geneve v Švici.
Podiplomski študij je Milića popeljal v razred profesorja Klausa Hellwiga na berlinsko ustanovo Hochschule der Künste, veliko je nastopal tako v nemški prestolnici kot Hannovru in doma. Veliko je sodeloval z RTV Slovenija in leta 2001 je žirija evropskih radijskih hiš njegov posnetek izbrala za glasbeni festival v Bratislavi v okviru mednarodne tribune mladih instrumentalistov, ki je nastala na pobudo Yehudi Menuhina. Po končanem študiju Milić uspešno nastopa doma in v tujini. Leta 2011 je na Akademiji za glasbo v Ljubljani pridobil naziv docenta na področju klavirja.
Zgoščenka s Chopinovimi skladbami – izlet v neznano
Lani je pod okriljem založbe ZKP RTV Slovenija izšla odmevna zgoščenka izključno z deli Frédérica Chopina. S posnetkom je Milić uresničil dolgoletno željo, da posname zgoščenko v dvorani in ne v studiu. "Vsak glasbenik se trudi svoj zvok prilagoditi prostoru, v katerem igra, saj občinstvo ne sedi tik ob inštrumentu. Zato je zlasti v tujini običaj snemati v dvoranah, kjer je odmev naraven in kot tak na posnetku bistveno bolje odraža namen izvajalca. V studiu je postopek drugačen: mikrofoni so praktično v klavirju, odmev dvorane pa je dodan kasneje, ne da bi ga glasbenik slišal. Tako je rezultat precej manj naraven, za izvajalca pa pogosto negativno presenečenje. Prednost je zgolj v tem, da je tak način cenejši in enostavnejši. Tokratno snemanje je bilo velik izziv predvsem zato, ker nihče od sodelujočih še ni snemal v izbrani dvorani in klavirju, izlet v neznano torej."
Program:
- L. van Beethoven, Sonata št. 8 za klavir v c-molu, op. 13, "Patetična"
- J. Brahms, Fantazije za klavir, op. 116 L.
- M. Škerjanc, Nokturna št. 1 in 2
- F. Liszt, Sonata za klavir v h-molu, S 178

Izbira skladatelja je bila lahka, saj mu je Chopin od nekdaj najljubši. Ko ga je torej še kot otrok na skrivaj odkrival, je spoznal, da mu njegova glasba sploh ni nerazumljiva, nasprotno – takšna bi morala biti vsa glasba, si je mislil. "Ta misel me spremlja vse od takrat, s to razliko, da sedaj bolje vem, zakaj mi je všeč: zaradi genialno izražene lepote in 'topov, skritih med rožami', kot je dejal Schumann."

Da bi s klasiko dihali kot s popglasbo
Pianist, ki je poleg omenjenih nemških mest v tujini nastopil že v Parizu, Bruslju, Bratislavi in Ženevi, opaža razliko v odzivu občinstva. "Verjeli ali ne, naše občinstvo je bistveno bolj zadržano kot denimo nemško! Mislim, da je razlog v tem, da so klasični koncerti pri nas še vedno dojeti kot nekaj ekskluzivnega, nekaj, kar je namenjeno zgolj 'posvečenim'. V centrih z daljšo tradicijo pa se zdi, kot bi bili del vsakdana, skoraj nič manj kot popglasba, temu primerne pa so tudi reakcije," opaža. Zato bi bil tudi "zelo vesel, če bi porast tovrstnega dihanja z umetnostjo in kulturo na sploh, še zlasti pri mladih, kmalu lahko opazil tudi pri nas".

Verjeli ali ne, naše občinstvo je bistveno bolj zadržano kot denimo nemško! Mislim, da je razlog v tem, da so klasični koncerti pri nas še vedno dojeti kot nekaj ekskluzivnega, nekaj, kar je namenjeno zgolj 'posvečenim'. V centrih z daljšo tradicijo pa se zdi, kot bi bili del vsakdana, skoraj nič manj kot popglasba, temu primerne pa so tudi reakcije.