Martha Argerich je ena največjih koncertnih pianistk vseh časov; pri svojih 83 letih še vedno nastopa. Foto: EPA
Martha Argerich je ena največjih koncertnih pianistk vseh časov; pri svojih 83 letih še vedno nastopa. Foto: EPA
Prenos koncerta tudi na Programu Ars

Koncertu Marthe Argerich in Orkestra Slovenske filharmonije s pričetkom ob 20. uri boste lahko prisluhnili tudi v živem prenosu na Programu Ars.

Po uvodni suiti Pelleas in Melisanda Gabriela Faureja bo Martha Argerich interpretirala Koncert za klavir in orkester v G-duru Mauricea Ravela. Za konec bo na sporedu še Simfonija št. 9 v e-molu Iz novega sveta, ki jo je skladatelj Antonin Dvoržak napisal pod vtisom bivanja v ZDA.

Argentinska pianistka še posebej blesti s svojimi interpretacijami virtuozne klavirske literature 19. in 20. stoletja. Njen obsežni repertoar vključuje dela raznolikih skladateljev, vse od Johanna Sebastiana Bacha in Frederica Chopina do Bele Bartoka ter Oliviera Messiaena.

Ena največjih koncertnih pianistk vseh časov se je rodila v Buenos Airesu, iz klavirja pa se je nato izobraževala v Evropi. Debitantski koncert je odigrala pri osmih letih. Veljala je za čudežnega otroka in zelo kmalu stopila na mednarodne odre. Osvojila je številna priznanja, med drugim je leta 1957 zmagala na tekmovanju Ferruccio Busoni v Bolzanu in leta 1965 na Chopinovem tekmovanju v Varšavi.

V karieri je nastopala s svetovno znanimi orkestri in dirigenti, posnela številne albume in bila članica žirij različnih tekmovanj. Znana je tudi po podpori mladih glasbenikov, med drugim je "odkrila" hrvaškega pianista Iva Pogorelića.

Leta 1999 je Martha Argerich ustanovila mednarodno klavirsko tekmovanje in festival Marthe Argerich v Buenos Airesu. Čeprav najraje poustvarja virtuozne skladbe 19. in 20. stoletja, zajema iz obsežnega repertoarja, ki sega od Bacha do Bartoka, Beethovna, Schumanna, Chopina, Liszta, Debussyja, Ravela, Francka, Prokofjeva, Stravinskega, Šostakoviča, Čajkovskega in Messiaena. Foto: EPA
Leta 1999 je Martha Argerich ustanovila mednarodno klavirsko tekmovanje in festival Marthe Argerich v Buenos Airesu. Čeprav najraje poustvarja virtuozne skladbe 19. in 20. stoletja, zajema iz obsežnega repertoarja, ki sega od Bacha do Bartoka, Beethovna, Schumanna, Chopina, Liszta, Debussyja, Ravela, Francka, Prokofjeva, Stravinskega, Šostakoviča, Čajkovskega in Messiaena. Foto: EPA
Charles Dutoit je eden danes najbolj iskanih dirigentov, leta 2017 je prejel prestižno zlato medaljo Kraljeve filharmonične družbe. Foto: EPA
Charles Dutoit je eden danes najbolj iskanih dirigentov, leta 2017 je prejel prestižno zlato medaljo Kraljeve filharmonične družbe. Foto: EPA

Charles Dutoit je trenutno eden najpomembnejših sodobnih dirigentov. Med drugim je bil umetniški vodja in glavni dirigent Kraljevega filharmoničnega orkestra v Londonu, orkestrov v Filadelfiji in Montrealu ter pri radijskem simfoničnem orkestru v Tokiu. Trenutno je na čelu filharmonije v Sankt Peterburgu. Kraljeva filharmonična družba ga je odlikovala z zlato medaljo, ki jo podeljujejo le najizvrstnejšim glasbenikom.

Po zaključku festivala bo v sredo sledil še koncert fagotista Zorana Miteva, ki bo v Križevniški cerkvi zaznamoval 40-letnico umetniškega delovanja.

"Obračun" 72. izvedbe
Letošnji festival je od 20. junija ponudil 105 dogodkov, ki jih je obiskalo okrog 55.000 ljudi iz 57 držav. Na njih je nastopilo približno 6300 umetnikov. Program je bil tudi tokrat raznovrsten, od komornih in simfoničnih koncertov do baletnih, opernih in gledaliških predstav ter muzikalov.

Med največje uspehe so na festivalu uvrstili uprizoritev Puccinijeve Tosce s sopranistko Rebeko Lokar, baletno predstavo Spartak v izvedbi Državne opere in baleta iz Astane ter dva zaporedna koncerta Budimpeškega koncertnega simfoničnega orkestra. Po nekaj letih je na festivalu znova nastopil tudi dirigent Zubin Mehta, tokrat z orkestrom festivala iz Firenc Maggio Musicale Fiorentino in violinistko Lano Trotovšek. Gostili so tudi Filharmonični orkester milanske Scale pod vodstvom dirigenta Riccarda Chaillyja.