Penderecki velja za pionirja moderne glasbe ter raziskovalca novih izraznih možnosti inštrumentov in človeškega glasu, je prejemnik številnih glasbenih nagrad na Poljskem in v tujini, med drugim treh grammyjev, naziv častnega doktorja mu je podelilo kar 28 svetovnih univerz, revija The Guardian pa ga je razglasila za največjega živečega poljskega skladatelja.
Njegova kariera se je začela leta 1959, ko je prejel prvo nagrado na 2. tekmovanju mladih poljskih skladateljev v Varšavi. Leto pred tem je zaključil študij kompozicije in postal profesor na Akademiji za glasbo v Krakovu. Leta 1960 se je s praizvedbo skladbe Anaklasis za 42 godalnih inštrumentov pridružil mednarodni glasbeni avantgardi na Glasbenih dnevih v nemškem mestu Donaueschingenu, nekaj let pozneje pa ga z delom Pasijon po Luki spoznalo tudi širše občinstvo.
Svetovnega slovesa je bil deležen v kratkem času. Potem ko je predaval v Essnu in postal rektor Akademije za glasbo v Krakovu, so ga povabili še na ameriško univerzo Yale. Obenem je postal tudi izjemno cenjen dirigent svojih skladb. Po vsem svetu so ga sprejemali s spoštovanjem in občudovanjem.
Glasba v spomin na tragedije 20. stoletja
V opusu Pendereckega, ki še vedno sklada, so tri operna dela, simfonije, koncertne skladbe, komorna dela in velike vokalno-inštrumentalne partiture. Nekatere izmed njih so nastale kot spomin na grozljiva dogajanja in tragedije 20. stoletja. Med njimi je Žalostinka za žrtve Hirošime za 52 godalnih inštrumentov iz leta 1960.
Prav tako je zgodovinsko zaznamovan Poljski rekviem, ki ga bo Penderecki v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma izvedel skupaj z Orkestrom Slovenske filharmonije, Zborom Slovenske filharmonije, Zborom Opere SNG Maribor, Komornim zborom Ave in štirimi solisti – sopranistko Iwono Hossa, mezzosopranistko Agnieszko Rehlis, tenoristom Adamom Zdunikowskim in basistom Liudasom Mikalauskasom.
Delo v nastajanju
Poljski rekviem, ki velja za eno najpomembnejših in najobsežnejših del 81-letnega Pendereckega, nosi v sebi povezave s številnimi političnimi in družbenimi dogodki in je posvečen nekaterim tragičnim dogodkom v poljski zgodovini in njenim junakom, nosi pa tudi globoko religiozno sporočilo.
Mnogi menijo, da gre za nekakšno skladbo v nastajanju. Začetki rekviema segajo v leto 1980, ko je nastala Lacrimosa, ki jo je Penderecki napisal v spomin Lechu Walesi in gibanju Solidarnost ter žrtvam vstaje pristaniških delavcev v Gdansku. Leta 1981 je nastal Agnus v spomin na kardinala Wyszynskega, vodilno osebnost poljske Cerkve.
Drugi stavki so posvečeni poljskim žrtvam taborišča Auschwitz, žrtvam varšavske vstaje proti nacistom leta 1944 in ruskemu poboju poljske inteligence v Katinskem gozdu. Leta 2005 je dodal še Ciaccono za godala v spomin na priljubljenega poljskega papeža Janeza Pavla II. Poljski rekviem slogovno sodi k delom v neoromantičnem glasbenem jeziku poznih 70. let, prepleten pa je tudi z elementi eksperimentiranja, značilnega za skladateljevo zgodnje obdobje.
Festival Ljubljana tudi letos gosti več priznanih glasbenih imen. Med drugim je festival uvedla glasbeno-filmsko-gledališka trilogija kitajskega skladatelja in dirigenta Tan Duna, na festival se vrača znana mezzosopranistka latvijskega rodu Elina Garanča, nastopil pa bo tudi priznani baritonist Željko Lučić. Ob zaključku festivala bodo izvedli delo Sofije Gubajduline, ene najpomembnejših ruskih skladateljic po Dmitriju Šostakoviču.