Peter Buck in Michael Stipe leta 2008, med nastopom za Today Show v New Yorku. Foto: AP
Peter Buck in Michael Stipe leta 2008, med nastopom za Today Show v New Yorku. Foto: AP

Zbrali smo se in Michael je rekel: 'Mislim, da bosta razumela. Od vsega skupaj se moram za dalj časa umakniti.' In jaz sem rekel: 'Kaj pa, če bi se za vedno? Michael je pogledal Mika in Mike je odgovoril: 'Zveni kar v redu.' In tako je bilo odločeno.

Peter Buck
REM
Daljnega leta 1991 na podelitvi MTV-jevih nagrad, s katere so odnesli šest kipcev. (Peter Buck na fotografiji sicer manjka: od leve proti desni so to Bill Berry, Mike Mills in Michael Stipe.) Foto: AP

Ponosen sem tudi na opus. Seveda je nekaj albumov, ki niso super, ampak tudi nekaj albumov Boba Dylana obstaja, ki niso mojstrovine.

Peter Buck
Michael Stipe
Sloves R.E.M. je minil brez pompa in velike poslovilne turneje, na kateri bi se jim lahko poklonili oboževalci. Foto: EPA

Kitarist Peter Buck je v nedavnem intervjuju za revijo Rolling Stone spregovoril o razpadu svoje matične skupine R.E.M., ki je septembra 2011 brez kakršnega koli vnaprejšnjega svarila objavila, da so končali snemanja in nastope.

Najvidnejši član zasedbe R.E.M., pevec Michael Stipe, je takrat na njihovi spletni strani zapisal: "Neki modrec je nekoč dejal: 'Najpomembneje pri obiskovanju zabav je vedeti, kdaj je čas, da odideš.' Skupaj smo zgradili nekaj izjemnega. Naredili smo to. In zdaj bomo to pustili za seboj. Upamo, da se naši oboževalci zavedajo, da odločitev ni bila lahka, a vse stvari se morajo končati, in to smo želeli storiti na pravi način, na svoj način. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali biti R.E.M. teh 31 let, najgloblje se zahvaljujemo tistim, ki so nam dovolili, da to počnemo. Bilo je čudovito."

Na tisti točki je bil Buck sam z živci že tako na koncu, se spominja danes, da je sestavil seznam stvari, ki jih pri svoji "službi" ni prenesel več - na petih straneh je bilo "vse razen pisanja, igranja in snemanja pesmi". "Šlo je za denar, za politiko, za to, da je bilo treba 24 ur na dan spoznavati nove ljudi, da nismo mogli sami sprejemati odločitev."

Na zadnjem sestanku benda so do velike odločitve prišli skupaj. "Zbrali smo se in Michael je rekel: 'Mislim, da bosta razumela. Od vsega skupaj se moram za dalj časa umakniti.' In jaz sem rekel: 'Kaj pa, če bi se za vedno? Michael je pogledal Mika in Mike je odgovoril: 'Zveni kar v redu.' In tako je bilo odločeno."

Zdelo se jim je, se spominja Buck, da so izdali dober poslovilni album (Collapse Into Now iz leta 2011, op. n.): "Zelo ponosen sem na zadnja dva albuma, ki smo ju posneli. Accelerate je med mojimi petimi najljubšimi. Ampak prišli smo do točke, na kateri smo hoteli iti vsak svojo pot. Nismo hoteli še naprej igrati 20 let starih pesmi."

Niso zares razpadli (a ne pričakujte nove glasbe)
"Všeč mi je, da smo odkorakali od vsega skupaj, in da zdaj ne pljuvamo drug po drugem.
Nihče nikogar ne toži. Tehnično je bend razpadel, ampak v resnici ni. Samo albumov ne snemamo in ne nastopamo."

Najbolj je Buck ponosen na to, da "smo leta 2011 končali z enakimi načeli, kot smo jih imeli leta 1980". "Ponosen sem tudi na opus. Seveda je nekaj albumov, ki niso super, ampak tudi nekaj albumov Boba Dylana obstaja, ki niso mojstrovine."

Kljub vsej naklonjenosti, ki jo člani benda očitno še vedno čutijo drug do drugega, pa Buck priznava, da je bil v določenih trenutkih razočaran nad njihovim delom. "Ko se je pojavil program Pro Tools, ni bilo pretirano zabavno. Posneli smo nekaj albumov, pri katerih sem si mislil: 'Ne vem, ali to sploh je album. Samo neki zvoki, ki smo jih sestavili, so."

Glede ene zadeve pa nima nobenih dvomov: "Sovražim glasbeno industrijo in z njo nočem imeti nobenega opravka ... Nikoli več nočem imeti pogodbe z veliko založbo."

Zakaj bi izdajali podpovprečne ostanke?
Na vprašanje, ali v arhivih skrivajo še kake neobjavljene zaklade, nima spodbudnega odgovora. "Nimamo veliko neobjavljenih studijskih pesmi, ki bi bile končane. Verjetno bi iz njih lahko sestavili za en album glasbe, ki se nam je zdela preveč povprečna, da bi bila na izvirnih albumih. Zakaj bi to naredili? Michael načeloma ni dokončal pesmi, ki mu niso bile všeč. Nismo ravno izbirali med 20 pesmimi za vsak album: imeli smo jih 14 in 12 od tega jih je prišlo v končni izbor. Ostali dve sta najbrž izšli kot B-strani."

Tri desetletja, 15 albumov
R.E.M. so svojo skupno glasbeno pot leta 1980 začeli v Georgii in v naslednjih 30 letih izdali 15 albumov, od Murmur (1983) do Collapse Into Now (2011).

Preboj v mainstream je prišel leta 1987 s singlom The One I Love. V zgodnjih 90., ko je alternativni rock (tudi s pomočjo razcveta seattelske "grunge" scene, katere najvidnejši glasniki so bili Pearl Jam) začel uživati komercialni uspeh, so R.E.M. izdali svoja dva najuspešnejša albuma Out of Time (1991) in Automatic for the People (1992), ki sta bila sicer odmik od njihovega zgodnejšega zvoka, h kateremu so se vrnili s ploščo Monster (1994).

Bobnar Bill Berry, ki je dve leti prej doživel možgansko kap, se je leta 1997 upokojil in se posvetil kmetovanju. Skupina ga ni uradno nikoli nadomestila.

Zbrali smo se in Michael je rekel: 'Mislim, da bosta razumela. Od vsega skupaj se moram za dalj časa umakniti.' In jaz sem rekel: 'Kaj pa, če bi se za vedno? Michael je pogledal Mika in Mike je odgovoril: 'Zveni kar v redu.' In tako je bilo odločeno.

Peter Buck

Ponosen sem tudi na opus. Seveda je nekaj albumov, ki niso super, ampak tudi nekaj albumov Boba Dylana obstaja, ki niso mojstrovine.

Peter Buck