V četrtek so se ljubljanske Križanke zazibale v ritmih afriške glasbe z dobršno mero reggaeja. Nastopila sta malijski glasbenik Vieux Farka Toure in Tiken Jah Fakoly iz Slonokoščene obale, nocoj pa si bodo britanske punklegende Gang of Four oder delile s kultno špansko glasbeno skupino Ojos de Brujo. Pričakovanja prvega moža festivala, Bogdana Benigarja, glede letošnje godbe so velika.

Druga godba se je v torek začela z indijskim vetrom v Cankarjevem domu. Kako ste bili zadovoljni?
To je bil eden zgodovinsko dobrih koncertov, ki mi bo za vedno ostal v spominu.

Kakšna so sicer vaša pričakovanja glede letošnjega festivala?
Zelo visoka.

Med nastopajočimi je tudi zasedba Ojos de Brujo Soundsystem. Več let ste si prizadevali, da bi jih pripeljali, kako vam je letos uspelo?
Z njimi smo v stiku že nekaj let. Tokrat so prvič imeli proste termine.

Vendar pa ne pridejo v popolni zasedbi?
Soundsystem, ki ga bomo slišali v Križankah, je nekoliko spremenjena različica originalne zasedbe, s katero koncertirajo medtem, ko je pevka Marina noseča. Jo bomo pa kljub temu slišali 'posemplano'. Če bo odziv dober, se bodo vrnili v razširjeni obliki, drugače pa ne.

Ta isti večer se na oder Križank vračajo tudi legendarni Gang of Four. Je to nostalgična uvertura v praznovanje 25. letnice, ki jo bo Druga Godba zaznamovala prihodnje leto?
Druga godba je vsako leto eno samo hrepenenje po dobri živi glasbi.

Še ena povratnica in hkrati edina slovenska predstavnica na festivalu je Katalena. Kako, da ste povabili prav njih?
Ker na festival vabimo samo tiste skupine iz Slovenije, ki so primerljivi z najboljšimi na svetu. Pa še ti morajo Drugi godbi ponuditi ekskluzivo. V tem primeru gre za izid novega albuma Cvik Cvak.

Kdo je vaš favorit letošnjega festivala?
Moj favorit je vedno prvi naslednji koncert in tako do konca festivala.

Koga bi povabili v Križanke, če denar ne bi bil težava?
Alija Farko Toureja. Sicer je že umrl, ampak zdaj je denar tako močan faktor, da ga lahko tudi vrne v življenje. Poglejte Elvisa. Vsak dan je bolj živ.

Svetovna godba v tem trenutku iz obrobja stopa v ospredje. Kaj menite, da je tisto, kar ljudi očara pri tej glasbi? V času, ko ste vi prevzeli vodenje festivala, verjetno ni bila tako priljubljena.
Svetovne godbe ni. Obstajajo različne glasbene zvrsti, ki se lahko prodajajo pod oznako glasbe sveta oziroma world music. Ko sem jaz prevzel festival, je bil zelo priljubljen kongovski sukus. Zdaj pa so hit Tuaregi in etiopska glasba, po možnosti križana z rockom ali džezom. O neki globalni popularnosti glasbenih zvrsti, ki se prodajajo pod world music, pa ni govora. Popularnih je le nekaj izvajalcev. Če isto glasbo igra nekdo drug, je ta lahko popolnoma anonimna. Lep primer je zelenortska morna. Umetniki so tisti, ki prek glasbe očarajo ljudi. Prepričan sem, da ljudje najprej iščejo stik z izvajalcem in če ga najdejo, jih nato lahko očara tudi glasba sama. Vsaj na koncertih.

Niste samo direktor Druge godbe, temveč tudi umetniški vodja v Cankarjevem domu. Kje jemljete navdih za vedno nove glasbene goste?
Navdih najdem v mojem načinu življenja in mojem pogledu na svet ter dragih mi osebah. Iščem tovariše na življenjski poti. V drugih godbah in drugod jih najdem največ.

Kaj bi počeli, če se ne bi ukvarjali z glasbo?
Zagotovo bi bil pravnik, saj sem diplomiral na pravni fakulteti. Tu in tam me še vedno kdo vpraša, kdaj bom šel v resno službo.

Ines Kočar