Z izvedbo dveh del Brucknerjevih del, Simfonije št. 9 v d-molu in Te Deum, ki predstavljata enega od poznih vrhuncev nemške visoke glasbene romantike, so v Operi in baletu SNG Maribor zapisali, da želijo okrepiti "stike z vidnejšimi poustvarjalnimi telesi simfonične literature na Slovenskem, med katere zagotovo spadajo tudi Simfoniki RTV Slovenija", med drugim pa naj bi s tem pripravili tudi "koncertni teren" kulturne ponudbe mesta Maribor, ko bo ta postal evropska prestolnica kulture leta 2012.
Brucknerjev edini honorar za hvalnico
V prvi vrsti bo koncert poklon avstrijskemu poznoromantičnemu skladatelju Antonu Brucknerju, globoko vernemu katoliku. Te Deum (Tebe Boga hvalimo) je njegov poklon Bogu in izraz njegove hvaležnosti, da ga je popeljal skozi toliko tesnob in muk na Dunaju. Skladbo je začel pisati leta 1881, končal pa jo je tri leta pozneje. Leta 1885 je Te Deum natisnil Theodor Rättig, ki je skladatelju plačal 50 guldnov, menda edini honorar za katero koli Brucknerjevo delo.
Kot so zapisali v Opera in balet SNG Maribor, je skladba od vseh sakralnih del najbližje ljudskemu razumevanju, delno zato, ker jo je Bruckner po nekaterih nepreverjenih virih priporočil izvajati kot zaključek oziroma četrti stavek 9. simfonije, ki je ni utegnil dokončati, predvsem pa zato, ker samostojno skladbo odlikuje jedrnat glasbeni jezik, razvit v še večji preprostosti in učinku kot v njegovih predhodnih mašah.
Za čista srca in duše
Glasbeno delo poveličuje skladateljevo neizpodbitno vero v Boga in hvalnico Stvarniku tako z besedo kot s tonaliteto C-dura, ki je v obdobju glasbene romantike veljala tudi za elementarni simbol vere. Na svojski način je hvalnico označil tudi Gustav Mahler, ki je na partituri prečrtal napis "za zbor, soliste, orkester in orgle" in napisal "za angelske jezike, za poveličevanje nebes, za čista srca in duše, očiščene v ognju!".
Pot v nove kompozicijske tehnike
Simfonijo št. 9 v d-molu je Bruckner skladal kar šest let, saj je bil delo nenehno prisiljen prekinjati zaradi bolezni in ustvarjalnih kriz. Stavki so posledica dolgotrajnega skladateljevega iskanja in študija simfonične oblike ter še enkrat povzemajo v zgoščeni obliki najbolj bistvene značilnosti njegovega sloga, hkrati pa kažejo razvojno harmonsko pot naprej v novo stoletje, kjer bo prevladovala atonalnost, nove tehnike in opuščanje starih modelov forme, je zapisala Monika Kartin za Opera in balet SNG Maribor. Skladbe mu ni uspelo dokončati, saj ga je prehitela smrt, kljub temu pa trije vsebinsko sklenjeni stavki tvorijo zaokroženo muzikalno celoto.
Skladateljev predlog, da bi kot četrti stavek Simfonije št. 9 izvajali Te Deum, je bil po današnjih ocenah le izhod v sili in danes to prakso na koncertnih odrih uporabljajo le redkodkaj. Večinoma je slišati Brucknerjev Urtext, izvedbo na podlagi izvirne partiture.
Simfoničnemu orkekstru RTV Slovenija in Simfoničnem orkestru ter zboru Opere SNG Maribor se bo pridružil še Zbor Akademije za glasbo v Ljubljani. Kot solisti bodo nastopili Lana Kos (sopran), Irena Petkova (mezzosopran), Janez Lotrič (tenor) in Valentin Pivovarov (bas). Koncert bodo pod dirigentsko taktirko Cristiana Mandeala izvedli drevi v Cankarjevem domu in jutri v SNG Maribor, obakrat ob 19.30.