Hendrix je na enega novembrskih večerov leta 1966 koncertiral v nekdanjem münchenskem klubu Big Apple, kjer pa je organizatorjem uspelo nekaj zelo neljubega. Na napisu, ki je bil razpet čez oder, so namreč narobe izpisali glasbenikovo ime oziroma ime njegove zasedbe The Jimi Hendrix Experience, in sicer so jih navedli kot The Jimmy Hendrix Experience.

Bes in naknadna negotovost
Ta napaka je Hendrixa tako razbesnela, da je ob koncu koncerta razbil svoj instrument, se po poročanju nemške tiskovne agencije DPA spominja Ulrich Handl, ki je bil takrat med občinstvom in je koncert tudi fotografiral. Malo pred dejanjem razbijanja je Hendrix izvajal svoje razpoznavno igranje kitare z jezikom in ustnicami, nato pa "s hrbtom obrnjen proti občinstvu kitaro zarinil v ojačevalnik. Po tem se je obrnil, zgrabil kitaro za vrat in z njo začel udrihati po tleh - dokler se ni prelomila pri vratu," se spominja Handl. In nadaljuje, da je Hendrix že močno poškodovano kitaro ponovno večkrat treščil ob tla.

Kot fotograf je imel Handl dostop do zaodrja, kjer je po njegovih besedah nato malo po koncertu naletel na Hendrixa, ki ga je nekoliko negotovo vprašal, ali je bilo to njegovo početje v redu, saj namreč ni bil deležen navdušenja občinstva. "Vendar smo bili vsi osupli. Še nikoli nismo videli česa takega. Bilo je preprosto neverjetno."

Vloga menedžerja v uveljavitvi tega obreda
"Okoli tega večera se je spletlo veliko mitov," pravi kulturna zgodovinarka Angelika Möller z ameriškega inštituta na univerzi Ludwiga Maximiliana (LMU) v Münchnu. Hendrixov menedžer Chas Chandler naj bi mu po tem legendarnem münchenskem koncertu predlagal, naj uničevanje kitare na odru naredi za svoj zaščitni znak.

Münchenski glasbeni novinar Ernst Hofacker pa v svoji pravkar izdani knjigi 1967 - Als Pop unsere Welt für immer veränderte (slov. 1967 - Ko je pop za zmeraj spremenil naš svet) piše o "stilizaciji divjega človeka". Hendrixovo dejanje v tistem času ni bilo nekaj edinstvenega, saj se je tako "pravzaprav pridružil takratnemu trendu, saj ni bil edini umetnik, ki je na odru uničeval svoje kitare. V tem je bilo nekaj uporniškega, kar je ustrezalo duhu časa," še pove Möllerjeva.

Sicer ne prvi, zato pa najbolj dovršen
Pravzaprav je Pete Townshend iz zasedbe The Who to počel že pred Hendrixom, pa tudi Jeff Beck iz zasedbe Yardbirds. Pred njimi pa je to v štiridesetih letih preteklega stoletja delal country glasbenik Ira Louvin, poudarja Hofacker. "Moral je biti skrajno koleričen. Če njegova zasedba ni imela dobro uglašenih mandolin na odru, jim jih je z veseljem razlomil na koščke. Blazneži v tem smislu so že od nekdaj obstajali."

Vendar je Hendrix tisti, ki se mu priznava, da je to početje privedel do popolnosti. Leta 1967 ga je nadgradil z zažigom kitare na odru, kar je storil na Monterey Pop Festivalu, šlo je za "skoraj obredni zažig". Približno štiri desetletja, natančneje leta 2008, je bila ta požgana Hendrixa kitara prodana na dražbi v Londonu za okoli 345 tisoč evrov.

Jimi Hendrix - s pravim imenom Johny Allen Hendrix - se je rodil leta 1942 in nedvomno velja za enega najboljših in najvplivnejših kitaristov v zgodovini. Prav nastop na Monterey Pop Festivalu mu je prinesel svetovno slavo, temu pa je sledil slavni koncert na Woodstocku. Hendrix je umrl septembra 1970, star komaj 27 let.