Pomladni večer brez dežja, odličen ambient, ki ga ponujajo Križanke, do zadnjega kotička nabit avditorij, vrhunska ozvočenje in osvetljava, predvsem pa glas, ki te razoroži. Druga godba je letos festival začela s svojim največjim adutom, portugalsko pevko Marizo. Pred ljubljansko občinstvo se je ta edinstvena pevka vrnila le tri leta po svojem zadnjem obisku in tokrat dvignila precej več prahu. Z odlično spremljevalno zasedbo nam je znova pobližje predstavila fado, tradicionalno zvrst glasbe, ki izvira z ulic njenega mesta, Lizbone.

Mala lekcija portugalščine za občinstvo
Fado je Mariza pela, še preden je znala brati in pisati; z njim jo je okužil njen oče, lastnik majhne taverne v osrčju Lizbone. Mikal jo je tudi džez, ki bi, ga sodeč po odlični izvedbi pesmi Cry me a river v dodatku, s svojim unikatnim in prodornim glasom brez težav pela ter z njim uspela. A kot je zaupala občinstvu, fado nosi v srcu in brez njega ne gre. Tako je Mariza pela o hrepenenju, duši, ljubezni - ljubezni do dragega, ljubezni do morja, do Portugalske.

Občinstvo je bilo deležno tudi lekcije portugalščine kakor tudi povabila v njeno državo, predvsem pa veliko pesmi, ob katerih so šle občinstvu dlake pokonci ... Tudi ko je Marizo spremljala le akustična kitara, je njen glas napolnil Križanke. Ko se je po navdušenem aplavzu ob koncu uradnega dela koncerta vrnila na oder, nas je presenetila še s priredbo pesmi ene izmed njenih najljubših skupin - Nirvane. Kljub brezhibni izvedbi smo veseli, da svoje življenje posveča fadu, za katerega popularizacijo je najzaslužnejša prav sama. Na odru se je zvezdi večera pridružil tudi Tito Paris in med drugim odpel pesem slavne Cesarie Evore, Sodade.

Mariza je svoj novi album Terra (Zemlja) in stare uspešnice prepevala kar dve uri in pol. No, resnici na ljubo, je bila očitno pevka v Ljubljani precej razpoložena za komunikacijo z občinstvom in nekateri bi si morda zaželeli manj govora in več glasbe.

Psihadelični glasovi kanadske pevke
Sinoči pa smo bili v primerjavi z uvodnim večerom priča precej bolj intimnemu koncertu. Najprej je na oder stopila kanadska pevka inuitskega porekla Tanya Tagaq in nam postregla z nekaterim všečnim, drugim spet ne zvočnim 'performansom'. Oboji pa se bodo zagotovo strinjali, da pevka s svojim glasom ustvarja nadvse nenavadne, na trenutke naravnost psihedelične glasove.

Precej bolj plesen je bil nastop dveh velikanov etiopske glasbe, ki ju je spremljal izvrstni francoski Badume’s Band. Pevec Mahmoud Ahmed , ki bo prihodnje leto dopolnil sedemdeset let, je dokazal, da je tudi po štirih desetletjih na glasbeni sceni še vedno v odlični pevski in plesni formi. Prav nič manj razpoložen ni bil etiopski James Brown, pevec Alemayehu Eshete. Prvi nam je postregel z bolj tradicionalnimi, drugi s funkritmi, poslušalci pa so z navdušenjem spremljali oba.

Filmska Druga godba
Danes je na drugi godbi glasbeni premor, na svoj račun pa bodo prišli ljubitelji filma. V Cankarjevem domu si bodo lahko ogledali lahko film Črno zlato, ki predstavlja kritične razmere na področju svetovnega trgovanja s kavo, ter dva glasbena filma – Sevdah in Festival v puščavi, srečanja v šotoru.

Ines Kočar