Marko Munih, ki že več kot pet desetletij sooblikuje glasbeno življenje na Slovenskem, se je rodil leta 1936 v Mostu na Soči. Foto: RTV SLO
Marko Munih, ki že več kot pet desetletij sooblikuje glasbeno življenje na Slovenskem, se je rodil leta 1936 v Mostu na Soči. Foto: RTV SLO
Marko Munih
Leta 1999 je Munih postal stalni dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Foto: RTV SLO
Simfonični orkester RTV Slovenija
Simfonični orkester RTV SLovenija je Muniha pospremil že ob njegovi 70-letnici. Foto: RTV SLO

V Gallusovi dvorani bo nocoj ob 19.30 koncert, posvečen okrogli obletnici dirigenta Marka Muniha, ki bo zgoraj omenjeni vokalno-instrumentalni zasedbi dirigiral kar sam. Koncert bodo popestrili solisti sopranistka Theresa Plut, tenorist Jeroen de Vaal in basist Randal Turner.

Marko Munih se je rodil 9. januarja leta 1936 na Mostu na Soči. Kot dirigent se je izoblikoval pri profesorju Danilu Švari na Akademiji za glasbo v Ljubljani in kot asistent Lovra von Matačića v Frankfurtu. Med letoma 1963 do 1971 je bil stalni dirigent orkestra Slovenske filharmonije, med letoma 1965 in 1975 pa je vodil tudi Akademski pevski zbor Tone Tomšič.

Prvo sodelovanje z RTV Slovenija je vzpostavil leta 1973 kot dirigent Komornega zbora RTV Ljubljana, v obdobju med 1979 in 1995 pa je deloval kot glavni urednik glasbenega programa Radia Slovenija. Tu je skrbel za izbrano zvočno podobo radijske postaje in v marsičem usmerjal glasbeni okus, posredno pa tudi razvoj slovenske glasbe.

Privrženost zborovski glasbi
Leta 1999 je postal stalni dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Kot dirigent ga je vodil na snemanjih, pa tudi na koncertih doma in v tujini. Pri delu z orkestrom ga odlikujeta umirjenost in skrbnost pri konceptualnih pripravah. Privrženost zborovski glasbi mu je omogočila odlične interpretacije velikih vokalno-instrumentalnih del.

V času svojega ustvarjanja je med drugim izvedel Haydnove Štiri letne čase, Mozartov in Verdijev Rekviem, Apologijo Socrates Petra Ebna, oratorij Kralj David Arthurja Honeggerja, Stabat Mater Antonina Dvořaka, Sonetni venec Lucijana Marije Škerjanca, Škofjeloški pasijon Alojza Srebotnjaka in Stabat Mater Sama Vremšaka.

Večkratni nagrajenec
Je dvakratni nagrajenec Prešernovega sklada, prejel pa je tudi Betettovo nagrado in častni znak svobode Republike Slovenije za dolgoletno delo v glasbeni dejavnosti. Je redni član žirij na domačih in mednarodnih zborovskih tekmovanjih.