Slavko Avsenik je s svojim ansamblom ponesel ime Slovenije daleč prek meja. Foto: MMC RTV SLO / Sandi Fišer
Slavko Avsenik je s svojim ansamblom ponesel ime Slovenije daleč prek meja. Foto: MMC RTV SLO / Sandi Fišer
Slavko Avsenik
Glasbeniki so dolga desetletja osvajali domače in tuje občinstvo. Foto: NN
Slavko Avsenik je z zlatimi črkami zapisan v zgodovino slovenske in svetovne narodno-zabavne zgodovine.
Slavko Avsenik je z zlatimi črkami zapisan v zgodovino slovenske in svetovne narodno-zabavne zgodovine. Foto: BoBo

Domače občinstvo je najtežje osvojiti.

Slavko Avsenik
Slavko in Brigita Avsenik. Foto: Žiga Culiberg
Avsenik z ženo Brigito, ki mu je vse življenje stala trdno ob strani. Foto: Žiga Culiberg
Pred dvema letoma so v krožišču na avtocestnem izvozu pri Lescah odkrili veliko skulpturo v čast Avsenikom. Klaviatura, tri harmonike in kar 16 metrov visoka tradicionalna gorenjska marela, so sporočilo obiskovalcem o dediščini, ki je doma prav v teh krajih pod Triglavom in Karavankami.
Pred dvema letoma so v krožišču na avtocestnem izvozu pri Lescah odkrili veliko skulpturo v čast Avsenikom. Klaviatura, tri harmonike in kar 16 metrov visoka tradicionalna gorenjska marela, so sporočilo obiskovalcem o dediščini, ki je doma prav v teh krajih pod Triglavom in Karavankami. Foto: MMC RTV SLO
Poslovil se je Slavko Avsenik

Brata Avsenik, Slavko je ustvarjal z bratom Vilkom, sta s svojim ansamblom tlakovala pot narodno-zabavni glasbi - veljata za največkrat izvajana in najbolj prodajana avtorja narodno-zabavne glasbe v Evropi. Napisala sta več kot 1.000 skladb, med katerimi je najbolj znana Na golici, ki je doživela kar 600 predelav in velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu.

Na 1. programu TV Slovenija bo v petek, 3. julija, ob 20. uri na ogled posebna oddaja, posvečena Slavku Avseniku.


Več kot 10.000 nastopov
Avseniki so nastopili več kot 10.000-krat, domačo gorenjsko glasbo pa ponesli v najprestižnejše in največje koncertne dvorane, vse do berlinske filharmonije. Avseniki se lahko pohvalijo tudi z več kot 10.000 posnemovalci in s 150 klubi ljubiteljev Avsenikove glasbe.


Nekaj uspešnic Avsenikov:
Na Golici, Na Roblek, Slovenija, od kod lepote tvoje, Tam, kjer murke cveto, Otoček sredi jezera, Mi ga spet žingamo, Ne sveti zvezda v noč svetleje, Gozdovi v mesečini, Lepe ste ve Karavanke, Čez zelene trate, Rad te imam ...


"Vse, kar se je dogajalo, se je zgodilo slučajno, in še danes to analiziram. Lahko samo rečem: Hvala moji usodi,"
je o svoji glasbeni karieri povedal Avsenik, ki si nikoli ni mislil, da bo postal glasbenik. Veliko vlogo pri tem je imel njegov brat Vilko, s katerim sta ustvarila številne uspešnice.
Kot najmlajši otrok Avsenikovih iz Begunj na Gorenjskem je Slavko Avsenik po končani osnovni šoli ostal doma na kmetiji, kjer je ob priložnostih kaj zaigral. V tistem času ga je navdušil skakalni šport, tako da je leta 1946 postal član državne reprezentance, svoj osebni rekord, 74 metrov, pa dosegel v Planici. Leta 1952 se je poročil z Brigito, s katero sta tudi začasno prevzela gostilno Pri Jožovcu.

Zgodovina Avsenikov je nekoliko daljša od 60 let, saj je družinski kvartet Avsenik Pri Jožovcu igral že poprej. Zares pa se je začelo leta 1953, ko je Slavko Avsenik s klavirsko harmoniko prvič nastopil na tedanjem Radiu Ljubljana. Kot je razkril v intervjujih, je imel brat Vilko odločilno vlogo za vstop v svet glasbe. Vilko je takrat igral v Adamičevem orkestru, Franc Koren pa je potreboval nekoga, ki bi ga spremljal ob petju. Vilko mu je priporočil brata Slavka, in od tu je šlo samo še navzgor.

Z Vilkom je ustanovil Trio Slavka Avsenika, kmalu za tem pa je nastal še znameniti Gorenjski kvartet, ki je po poslušanosti potolkel vse rekorde. Do kvinteta bratov Avsenik ni bilo daleč in tako je nastala nova zvrst popularne glasbe. V kvintetu so sploh prvič na svetu skupaj zaigrali inštrumenti, ki so bili prej v nekem pogledu nezdružljivi: klavirska harmonika, klarinet, trobenta, bariton in kitara. Šlo je za elemente ljudskega tria, obogatene z elementi godbe na pihala, ki je pri poslušalcih naletela na zelo dober odziv.

Ansambel je desetletja navduševal domače občinstvo, dolga leta pa igral tudi v tujini, v Nemčiji, Švici, Avstriji in onstran luže so se organizatorji kar tepli, da bi jih pripeljali. Glasbeniki so bili odlični ambasadorji domače glasbe in so ime Slovenije ponesli daleč v svet.

Vse do konca je ostal povezan z glasbo
V intervjuju ob 80. rojstnem dnevu je priljubljeni glasbenik razkril, da za harmoniko ne prime več, a je vse do konca ostal v tesnem stiku z glasbo: pogosto je sedel za klavir in z veseljem ustvarjal glasbo za druge, predvsem za svojega vnuka Saša Avsenika, ki nadaljuje družinsko glasbeno izročilo.

Kako je nastala Golica?
Avsenikova Na Golici je danes ponarodela, največkrat predvajana instrumentalna skladba na svetu. Nastala pa je čisto po naključju, med Slavkovo nočno službo v Tonosi, kjer je delal kot pletilec. "Bil sem v nočni službi in ta moj pletilni stroj je pač delal bolj počasi, zato sem se malo sprehajal in mi pride na misel ta melodija para-rara-para-rara-pararararam. In ker nisem znal not in tega (in jih še danes ne znam), sem nekako po svoje to napisal. Potem sem pa brata poklical in mu rekel: 'Jaz imam tukaj neko melodijo. Bi jo ti lahko zapisal?' In to je bilo to."

Na Avsenikovi domačiji v Begunjah danes uspešno ohranjajo in raznovrstno predstavljajo bogato dediščino Slavkove mednarodne kariere in njegovih dosežkov, Slovenski etnografski muzej pa je pred dvema letoma Avsenikovo glasbo vpisal med slovensko nesnovno kulturno dediščino.

Spodaj lahko poslušate nekaj legendarnih Avsenikovih viž in si ogledate lansko oddajo Slovenski pozdrav, ki je bila posvečena Avsenikovi glasbi.

Na Golici

Slovenija, od kod lepote tvoje

Na Roblek

Tam, kjer murke cveto

Slovenski pozdrav, posvečen Slavku Avseniku

Domače občinstvo je najtežje osvojiti.

Slavko Avsenik
Poslovil se je Slavko Avsenik