Pevec, pisec glasbe in producent Brown je bil poleg Elvisa Presleyja, Boba Dylana in nekaterih drugih glasbenikov eden tistih, ki so najbolj vplivali na glasbo zadnjih 50 let, in številni glasbeniki so ga brez sramu posnemali.

Rojen je bil leta 1933 v Južni Karolini, odraščal pa je v revščini na ulicah mesta Augusta. Na glasbeno pot je mladoletni Brown stopil v zaporu, kjer je sedel zaradi manjših prestopkov. Skupaj z Bobbyjem Byrdom je začel v skupini Famous Flames, ki so leta 1956 zasloveli s pesmijo Please, Please, Please. Med Brownovimi kasnejšimi uspešnicami so klasike Out of Sight, (Get Up I Feel Like Being a) Sex Machine, I Got You (I Feel Good) in Say It Out Loud - I'm Black and I'm Proud, ki je v burnih 60. letih 20. stoletja postala himna ameriških borcev za človekove pravice. V 60. in 70. letih je Brown sicer aktivno zagovarjal pravice temnopoltih in revnih v ZDA.

Počitka ni poznal
Na glasbene lestvice se je v desetletjih uvrstilo 119 Brownovih pesmi, posnel pa je več kot 50 albumov, in vsi, ki jih je posnel med letoma 1960 in 1977, so prišli na lestvico stotih najbolje prodajanih. Brown si je v desetletjih ustvarjanja prislužil vzdevek največji garač v šovbiznisu, držali pa so se ga tudi vzdevki oče soula, Mr. Dynamite in drugi. Poslušalci mlajših generacij so ga spoznali leta 1985, ko je na lestvicah kraljeval njegov hit Living in America. Njegovi koncerti so bili nepozabni zaradi številnih dodatkov, ki so včasih trajali celo slabo uro, in tudi zaradi Jamesovega videza - ozke hlače, bleščice, ličila in natupirani lasje so bili njegov zaščitnik znak.

Med prvimi v dvorani slavnih
Temu, da je Brown utemeljil soul (in vanj vnesel tudi prvine gospela in r & b-ja), morda oporekajo ljubitelji Rayja Charlesa in Sama Cooka, nobenega dvoma pa ni, da je bil začetnik rapa, funka in diskoglasbe, pečat pa je pustil tudi džezu, reaggeju, rocku, hip-hopu, plesni in elektronski glasbi. Njegov hiter ples je navdihnil Micka Jaggerja in Michaela Jacksona, njegova glasba pa Davida Bowieja, Ice-T-ja, Public Enemy in mnoge druge. Leta 1992 je dobil grammyja za življenjsko delo, bil pa je tudi eden prvih, ki je skupaj s Presleyjem, Chuckom Berryjem in še nekaterimi dobil prostor v Rock and Roll Hall of Fame.

Večkrat navzkriž z zakonom
Zasebno življenje Jamesa Browna v nasprotju z njegovimi glasebnimi uspehi ni bilo vedno najlažje. Leta 1991 je prišel iz zapora, kjer je preživel dve leti zaradi napada na policista. V času Reaganove vladavine je bil sicer član njegovega sveta za boj proti drogam, a je že sredi 80. let velikokrat prišel navzkriž z zakonom zaradi posedovanja orožja, mamil in prometnih prekrškov. V preteklosti se je pevec med drugim že zdravil zaradi odvisnosti od protibolečinskih tablet, leta 2004 pa so ga operirali zaradi raka na prostati.