Tavener je navdih za delo črpal iz duhovnih in religioznih izkustev. Leta 1992 je bila njegova skladba The Protecting Veil na vrhu lestvic klasične glasbe, leta 1997 je skladba Song For Athene na zadnjo pot pospremila princeso Diano. Eno izmed njegovih bolj znanih del je tudi A New Beginning, ki je bilo izvedeno v Millenium domu ob izteku prejšnjega tisočletja.

Nase je kot mlad skladatelj opozoril že v začetku 60. let, ko so ga britanski mediji izbrali za obetavno glasbeno ime, in še pred začetkom šolanja na Kraljevi akademiji za glasbo.

Že Tavenerjeva zgodnja dela imajo izrazit verski naboj; v tem času je bil skladatelj še prepričan katoličan, čez dobro desetletje pa je, prepričan o skorumpiranosti zahodnih cerkva, prestopil v pravoslavje. Po letu 1977 so na njegovo delo močno vplivala pravoslavna liturgična besedila. V tem obdobju se je skladatelj zavestno umaknil iz sodobnih glasbenih krogov.

"Skladanje mi je bilo dano od zunaj"
Leta 1984 je napisal triminutni koral The Lamb po istoimenski pesnitvi Williama Blaka, ki ga je vrnil med najbolj priljubljene avtorje resne glasbe - eno izmed del, ki jih je napisal v trenutnem navdihu in prepričanju, da je skladanje nekaj, kar mu je dano od zunanje sile. Konec 80. in v začetku 90. let je napisal še nekatera svojih najbolj znanih del: Sixteen Haiku of Seferis (1984), Orthodox Vigil Service (1984), Panikhida (1986), Resurrection (1989), The Repentant Thief (1990), The Last Sleep of the Virgin (1991), Mary of Egypt (1991), Akhmatova Songs (1993), Eternity's Sunrise (1997), in Mystagogia (1998).

Boj z Marfanovim sindromom
Tavener se je vse življenje bojeval z boleznijo. Prvo srčno kap je doživel že leta 1979, leta 1990 pa so mu diagnosticirali Marfanov sindrom, dedno bolezen, ki prizadene tudi srce in ožilje. Leta 2007 je doživel nov hud srčni napad, kar je povzročilo, kot je dejal, da ni več čutil ideje boga in tudi ne glasbe. "Vse je izginilo." Šele po nekaj mesecih v intenzivni negi sta se izkustvi povrnili. Skladal je vse do smrti.