Russel je začel igrati bobne in dobil štipendijo za univerzo Wilberforce. V začetku 40. let se je pridružil skupini Bennyja Carterja, toda ko je slišal Maxa Roacha, je bobnanje opustil in začel igrati klavir. Preselil se je v New York in prišel v krog glasbenikov, ki so se zbirali pri Gilu Evansu.

Krog je vključeval Milesa Davisa, Gerryja Mulligana, Maxa Roacha, Johnnyja Carisija in občasno Charlieja Parkerja. Pozneje je za orkester Dizzyja Gillespieja napisal skladbo "Cubano Be, Cubano Bop", ki so jo krstno izvedli leta 1947 v Carnegie Hallu in je pomenila prvo fuzijo afro-kubanskih ritmov z džezom.

Njegovo delo odmevalo tudi zunaj džezovskih krogov
Leta 1953 je izdal knjigo Koncept lidijske kromatike v tonalni organizaciji (The Lydian Chromatic Concept of Tonal Organization), ki je odprla pot modalni glasbi, kot jo je pet let pozneje demonstriral Davis in Coltrane na plošči "Kind of Blue".

Po tem konceptu je bila lidijska lestvica uporabljena kot osnovna lestvica zahodne glasbe, igra pa naj bi temeljila na osnovi skal oziroma serij skal namesto na lestvicah oziroma harmonijah.

To je bila prva teorija, ki je raziskovala vertikalno razmerje med akordi in lestvicami ter hkrati edina izvirna teorija, ki je izšla iz džeza in bila vplivna tudi za druge glasbene tokove.

Pozneje svojo teorijo tudi predaval
Ves čas je tako skladal kot tudi igral v različnih zasedbah, proti koncu petdesetih pa je oblikoval svoj sekstet, v katerem sta igrala tudi Dave Baker in Steve Swallow. Po nekajletnem bivanju v Skandinaviji v 60. letih se je leta 1969 vrnil v ZDA, kjer je sprejel mesto predavatelja lidijskega koncepta na novoustanovljenem oddelku džezovskih študij bostonskega New England konservatorija. Na katedri je ostal več desetletij.

Trpel za alzheimerjevo boleznijo
Russel je trpel za alzheimerjevo boleznijo, umrl pa je v ponedeljek v Bostonu. Rodil se je 23. junija 1923 v Cincinnatiju.