Na sklepni prireditvi letošnjega festivala bodo podelili tudi nagradi Franeta Milčinskega - Ježka, dogajanje pa boste lahko spremljali v neposrednem prenosu na Radiu Prvi, Radiu Maribor, Radiu Koper in TV SLO 1. V dneh pred festivalom predstavljamo posamezne šansone in njihove ustvarjalce.

Smaal Tokk, samooklicani primorski gengsta raper, alterego gledališčnika Marka Bratuša, je vse kaj drugega kot gengsta ali pa sploh raper: je glasbeni projekt, ki združuje gostobesedna modrovanja v narečju Vipavske doline z glasbeno fuzijo popa, rocka in džeza. Po samostojni glasbeni poti stopa od leta 2011 in se po treh albumih lahko pohvali s širokim naborom tematik, med katerimi poleg njegove najdražje Radmile zadnje čase izstopa predvsem kriza srednjih let. Na Festivalu slovenskega šansona to tematiko nadgrajuje z brutalnim eksistencialističnim samoizpraševanjem in analizo ravni realnosti, na katerih je mogoče bivati.

Njegov šanson Dihej lahko razumemo na več ravneh: najprej kot preprosto odrsko predstavo, v kateri se lik Smaal Tokka sprašuje o značilnostih svoje eksistence: ali sploh obstaja zunaj odra, zunaj pesmi? Nekoliko smo v zadregi, ko želimo interpretirati to igro. Gre za komedijo? Satiro? Melodramo – ali kaj popolnoma drugega? Osebnostna kriza namišljenega lika postane tudi metafora za naša lastna obstajanja.

Pod besedilo se podpisujeta oba obraza glavnega lika: Smaal Tokk in Marko Bratuš. Na festivalskem odru se Smaal Tokku pridružujejo flavtistka in pevka Maša Cilenšek, kitarist Peter Jan, pianist Tomaž Pačnik, baskitarist Klemen Kotar, ki je obenem tudi avtor glasbe, in bobnar Janez Zrnec.