Kot so sporočili iz festivala v Edinburgu, je škotsko mesto pobrateno s Kijevom in so dirigentov odstop zahtevali iz "sočutja in v podporo njegovih prebivalcev". Tesen prijatelj Vladimirja Putina Gergijev je bil šele tretji častni predsednik festivala za violinistom Yehudijem Mehuhinom, rojenim v ZDA, in avstralskim dirigentom Charlesom Mackerrasom. Na to mesto je bil imenovan leta 2011.

68-letni zvezdniški dirigent, ki se je v preteklosti izkazal za Putinovega podpornika in ga leta 2014 med drugim podpiral v priključevanju Krima, se do zdaj kljub pozivom ni opredelil do ruskega napada na Ukrajino, zaradi česar so institucije po svetu odpovedale že več koncertov in sodelovanj. Potem ko ga je v nedeljo zapustil njegov menedžer Marcus Felsner, je Pariška filharmonija sporočila, da je revidirala svoj program za prihodnje mesece "iz solidarnosti z ukrajinskim narodom" po vdoru Rusije v državo. Kot so zapisali, so v aprilu odpovedali koncerta Gergijeva in orkestra Mariinskega gledališča iz Sankt Peteburga.

Že prejšnji teden so Gergijevu dali ultimat v milanski Scali: če ne bo javno obsodil vojne v Ukrajini, ga bodo odpustili iz predstav opere Čajkovskega Pikova dama, kjer je bil nazadnje že deležen žvižgov. Župan Milana in predsednik Scale Giuseppe Sala je v ponedeljek dejal, da se Gergijev "ni odzval". Na vprašanje o prihajajočem nastopu 5. marca je odgovoril: "Mislim, da ga ne bo, mislim, da ga lahko v tej fazi izključimo."

Podobno pričakujejo od njega oblasti v Münchnu, kjer pravijo, da tvega, da bo izgubil vlogo šefa dirigenta Münchenske filharmonije, če ne bo obsodil ruske invazije.

Kot smo že poročali, je njegov agent Felsner dirigentu sicer opisal kot "največjega živečega dirigenta in izjemnega človeka z globokim občutkom za dostojnost", vendar pa agencija ne more več zastopati nekoga, "ki ne bo ali ne more javno končati svoje dolgo izražene podpore režimu, ki je prišel zagrešiti takšne zločine".

Leta 1953 v Moskvi rojeni Valerij Gergijev je glasbeni direktor Mariinskega gledališča v Sankt Peterburgu in prejemnik naziva junaka Ruske federacije. S Putinom sta si blizu od začetka 90. let 20. stoletja. Ruskega predsednika je večkrat javno podprl, med drugim tudi pri sprejemanju zakona, cilj katerega je bil zatreti pripadnike LGBT-skupnosti v njegovi domovini. Nastopil je v Putinovem predvolilnem oglasu in leta 2014 podprl priključitev Krima.

Leta 2008 je po oboroženem konfliktu v Južni Osetiji, ki je bila takrat del Gruzije, z orkestrom Marijinskega gledališča v znamenje podpore žrtvam invazije avgusta 2008 nastopil v Tskhinvalu, prestolnici Južne Osetije. Leta 2016 pa je po ruskih zračnih napadih dirigiral koncertu v ruševinah Palmire, da bi podprl obnovo ostankov mesta pod Unescovo zaščito in se poklonil žrtvam vojne v Siriji.