Prvi je žal preminil veliko prezgodaj (leta 2002), drugi še vedno ustvarja, njegova dela pa vse pogosteje izvajajo tudi mlajši izvajalci na tujem.

Acija Bertonclja so se pretekli mesec v njegovih rodnih Domžalah spomnili muzikologi, glasbeniki in sopotniki. Nekaj njihovih razmišljanj prinaša tudi tokratna oddaja Opus, ki jo je pripravila avtorica Darja Korez Korenčan. Spregovorili bodo dr. Franc Križnar, prof. Dejan Bravničar, pianist in dirigent Simon Krečič, skladatelj Tomaž Habe in sin Sebastjan Bertoncelj.

Izvrsten interpret Gershwinove glasbe
Bertoncelj sodi med vodilne pianiste nekdanje skupne domovine, znan po tem, da se je z enako zavzetostjo loteval tako klasične kot sodobne glasbe, improvizacij in celo džeza. Pri poslušalcih je bil priljubljen zlasti kot interpret Gershwinove glasbe, ki jo je vedno interpretiral s posebnim žarom, značilnim samo zanj. Videli boste nekaj odlomkov iz TV-arhiva, med drugim znameniti koncert v Postojnski jami s Simfoniki RTV Slovenija pod taktirko Sama Hubada, kjer je Bertoncelj blestel kot solist v Gershwinovem Koncertu za klavir in orkester v F-duru.

Bertoncelj je bil rezidenčni pianist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, veliko je tudi snemal in koncertiral po Evropi in ZDA s klavirskim triom Tartini, v katerem sta nastopala še violinist Dejan Bravničar in violončelist Ciril Škerjanec. Izvajal je solistična in komorna dela slovenskih skladateljev, ki pa niso pisali koncertov za klavir in orkester z izjemo Alojza Ajdiča, ki se bo v oddaji spominjal njunega sodelovanja na 2. noči slovenskih skladateljev v Slovenski filharmoniji, kjer je Aci Bertoncelj izvedel njegov Koncert za klavir in orkester s Simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom Marka Letonje, ta koncert je pozneje z istim orkestrom izvedla še pianistka Rita Kinka.

Zavidljiv opus Alojza Ajdiča
Drugi del oddaje bo posvečen skladatelju Alojzu Ajdiču, ki ni nikoli pripadal kakšni glasbeni skupini, njegova glasbena govorica je specifična, običajno poslušalce celostno nagovori, pa najsi gre za velika orkestralna dela ali komorne in solistične skladbe. Čeprav je njegov opus zavidljiv, ne piše zelo veliko, vsaki skladbi se namreč popolnoma posveti in jo temeljito pretehta. Njegove orkestralne skladbe izvaja najpogosteje orkester Slovenske filharmonije, večina jih je bila po krstni izvedbi predstavljena tudi na gostovanjih tega orkestra v tujini, nagrajena in arhivsko posneta. Skladbe, ki so bile posebej odmevne zaradi svoje izpovednosti, vzbujajo še danes zanimanje med izvajalci doma in na tujem, kar dokazuje, da se njegova glasba zna približati poslušalcem in ostaja na repertoarju orkestrov in solistov tudi veliko let po krstnih izvedbah.

Avtorica oddaje Darja Korez Korenčan se je najprej ustavila pri treh delih, ki so zaradi vojne tematike še danes aktualna, saj je zaradi pohlepnih interesov nekaterih državnikov vojna pahnila v beg na milijone ljudi.

Bolečina, prelita v glasbo
Skladatelj Ajdič je v osemdesetih letih napisal kantato Taborišče Ravensbrück, ki je nastala po pripovedovanjih slovenskih internirank, ki so se z grenkobo spominjale tistih krutih časov. To je skladatelja tako pretreslo, da je prelil njihovo bolečino v glasbo, ki jo interniranke še zmeraj predstavljajo na vseh svojih shodih. Pozneje so Norvežani na to temo posneli tudi dokumentarni film in ga opremili z Ajdičevo glasbo.

Tematiko druge svetovne vojne (partizanstva in domobranstva) pa se je po libretu Marka Selana lotil tudi v operi Brata, ki so jo pred desetimi leti premierno uprizorili v ljubljanski operi. Skladatelja, čigar korenine izhajajo po materini strani iz Bosne, je v devetdesetih letih presunila tudi vojna v Bosni. Ko je slišal za smrt mladega violinista, je napisal Koncert za violino in orkester, ki ga je z orkestrom Slovenske filharmonije izvedel solist Miran Kolbl, pred leti tudi v Moskvi.

Po objavi koncerta na spletu se je zanj navdušila violinistka Elizaveta Hesse iz Berlina, ki nastopa z znanimi orkestri in dirigenti, veliko snema tudi sodobno glasbo, sicer pa je med drugim prva violinistka v Filharmoničnem orkestru v Dohi (Katar), ki je po mnenju Lorina Maazela vodilni v arabskem svetu, saj so člani opravili mednarodne avdicije v Evropi. V oddaji bomo prisluhnili tudi violinistki, ki je skladatelja osebno obiskovala v Sloveniji, da bi se z njim posvetovala o solističnem partu tega koncerta pred izvedbo in snemanjem. Avtorica oddaje se je prav tako pogovarjala z Amy Lynn Barber, profesorico in tolkalistko, ki že več let živi v ZDA, pred leti pa je bila članica tolkalne sekcije orkestra Slovenske filharmonije. Takrat je kot solistka izvedla tudi Ajdičevo Simfonijo za tolkala in orkester, za katero je prejel nagrado Prešernovega sklada. Amy Lynn Barber ima poseben odnos do sodobne glasbe in je pobudnica številnih skladb evropskih skladateljev, saj je dalj časa živela v Evropi. V Opusu bo povedala svoje mnenje o Ajdičevi glasbi za tolkala, ki jo z veseljem predstavlja s svojo zasedbo in znanimi solisti tudi po ZDA.

Rapsodija za trobento in orkester
Ena najbolj odmevnih Ajdičevih skladb je Rapsodija za trobento in orkester, ki jo je Simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Georga Pehlivaniana in s solistom Stankom Arnoldom izvedel tudi v prestižni dvorani Santorry Hall v Tokiu, pred štirimi leti pa jo je izvedel angleški Slaithwaite Philharmonic Orchestra z Rebecco Robertson. Istočasno so dali na program tudi Rapsodični ples Uroša Kreka, Ajdičevega profesorja. Robertsonova je po tej uspešni izvedbi skladatelja Ajdiča prosila za kakšno novo delo in tako bo naslednji teden izvajala njegovo skladbo Občutja v sheffieldski katedrali.

Rapsodija za trobento in orkester bo zazvenela danes v Romuniji
Rapsodija za trobento in orkester je na predlog dirigenta Marka Hribernika, ki je velik občudovalec Ajdičeve glasbe, vključena tudi v romunski mednarodni glasbeni festival, kjer bodo s Filharmonijo Oltenija pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka ravno danes izvedli skladbo Roka Goloba in Ajdičevo rapsodijo s solistom Juretom Gradišnikom iz Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Gre torej za pravi preplet generacij skozi glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost.

Pred kratkim je Ajdičevo Rapsodijo za trobento in orkester ter Simfonijo št. 2 (Okno duše) na spletu opazil tudi podiplomski študent z univerze Illinois v ZDA in skladatelja prosil za partituri. Za Opus je spregovoril, zakaj se je začel zanimati za to glasbo in kaj ga je v partituri najbolj prevzelo. Dandanes težko najdemo mladega teoretika in interpreta, ki bi s takšnim navdušenjem sprejemal glasbo skladatelja starejše generacije.

Alojz Ajdič je tudi klarinetist, zato ima prav poseben odnos do tega inštrumenta. Veliko njegovih skladb je sprva izvajal Slavko Goričar, pozneje pa Tadej Kenig, ki zdaj poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se zelo rad spominja sodelovanja s skladateljem. Pravi, da Ajdič s svojo največkrat lirično in globoko izpovedno glasbo zelo pritegne izvajalce, posledično pa tudi poslušalce. Tadej Kenig je posnel vrsto njegovih skladb za klarinet, tudi v duu s pianistom Miho Haasom, v oddaji pa je spregovoril o tem, kako in zakaj ga je Ajdičeva glasba v poplavi sodobne glasbe posebej prevzela.

Na koncu bodo oddajo zaokrožili posnetki ob 100-letnici Glasbene šole Kranj, kjer je Alojz Ajdič desetletje ravnateljeval. Vedno je z veseljem napisal tudi kakšno skladbo za mlade izvajalce. Pred šestimi leti so ob skladateljevi 70-letnici učenci, dijaki in njihovi mentorji na Brdu pri Kranju pripravili avtorski večer skladb Alojza Ajdiča za različne inštrumente in zasedbe. In tudi sicer je njegova glasba redno na programu številnih šol po Sloveniji.