V Ljubljani, kjer bo dogajanje potekalo na 31 lokacijah, so praznik ob 11. uri počastili v Slovenski filharmoniji.

Praznik glasbe poteka v skladu s smernicami iniciative Fête de la Musique, ki v ospredje postavlja žive glasbene dogodke različnih glasbenih žanrov, ki jih izvajajo tako profesionalni kot ljubiteljski glasbeniki. Njegov osnovni namen je že od leta 1982, ko se je prvič zgodil v Franciji, postaviti v živo izvajano glasbo v ospredje, na ulice in jo približati ljudem tudi na krajih, kjer običajno ni pogosto zastopana.

Sodeluje lahko vsak, ki želi muzicirati
Festival tako poteka na prostem, na ulici, v parkih in igriščih. Je tudi priložnost, da se glasba pojavi na prizoriščih, kot so muzeji, bolnišnice in drugi javni prostori. Nastopijo lahko vsi glasbeniki, ki željo muzicirati, vsi koncerti pa so za javnost brezplačni.

V Ljubljani so se pobudi na novo pridružili med drugim ustanova Imago Sloveniae, Pinelina dnevna soba in ekipa Blau Pin. Na enem od prizorišč bo tudi klavir, kjer se bodo predstavili pianisti različnih starosti in žanrov, so sporočili iz Slovenskega glasbenoinformacijskega centra.

Glasba skozi filter statistike
Statistični urad je ob dnevu objavil podatke za leto 2022. Kot izhaja iz objavljenega, so petino kulturnih prireditev predstavljali koncerti in druge prireditve, povezane z glasbo.

Kulturne ustanove v Sloveniji so leta 2022 pripravile 3843 koncertov različnih glasbenih zvrsti, največ zborovske in vokalne glasbe. Vseh prireditev, povezanih z glasbo, pa je bilo 5187 ali povprečno 14 na dan.

Glasbene ustanove so v letu 2022 zaposlovale 471 ljudi, večino med njimi po pogodbi za polni delovni čas (96 odstotkov). Nekaj več kot 15 odstotkov zaposlenih je bilo mlajših od 35 let. K umetniškemu ustvarjanju glasbenih ustanov pomembno prispevajo tudi zunanji sodelavci – takih je bilo 1.594, med njimi največ samozaposlenih v kulturi.

Koncertov in drugih z glasbo povezanih prireditev se je udeležilo 1,2 milijona obiskovalcev. V povprečju so bili bolj priljubljeni koncerti popularne in zabavne glasbe, sledili so rock z urbano glasbo, koncerti zborovske glasbe ter simfonične in komorne glasbe. Najmanj obiskovalcev je bilo na koncertih sodobne in komponirane glasbe, kaže statistika.

Predstavljenih je bilo 3887 novih ali na novo naštudiranih del, največ, in sicer dobra četrtina, za zborovsko in vokalno glasbo ter najmanj za baletne predstave. Statistika med drugim kaže tudi, da je bilo ob koncu leta 2022 v statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva vpisanih 1188 glasbenikov, 263 plesalcev ter 1119 učiteljev glasbe.