Oglas
Peščica povabljenih je imela še pred prvo javno izvedbo - ta je napovedana za 29. januar - priložnost prisluhniti notnima zapisoma, fragmentoma maše. Zapis, pravzaprav gre za en sam popisan list z notnim črtovjem, se je v Nantesu najverjetneje znašel leta 1873, ko ga je knjižnici podaril zasebni zbiratelj. Čeprav je bil zapis leta 1839 prepoznan kot Mozartov original in ga je kot takšnega potrdil tudi strokovnjak za Mozartovo glasbo, je do leta 2007 veljalo, da je list le kopija notnega črtovja, ki je bilo izvorno v Mozartovi lasti.
Ni bilo razloga za ponarejanje MozartaPred nekaj manj kot dvema letoma pa je Ulrich Leisinger, muzikolog in poznavalec W. A. Mozarta z univerze Mozarteum v Salzburgu, notni zapis prepoznal kot Mozartov. Ocenil je tudi približno vrednot, ki bi jo zapis lahko dosegel na dražbi: 200.000 evrov. "Zapis ima vse značilnosti Mozartovega rokopisa," je avtoritativno zatrdil Leisinger, obenem pa tudi pojasnil, da je bilo zelo nesmiselno, da tako dolgo nihče ni verjel certifikatu iz leta 1839. Tedaj je imel ocenjevalec avtentičnosti papirja le malo razlogov za to, da bi ponaredek označil za original. To je bil namreč čas, ko je bil Mozart sicer globoko spoštovan, nikakor pa ni bil ikona, katere zapuščina bi bila vredna mnogo več od zapuščin drugih velikih skladateljev.
18 maš W. A. Mozarta
Verjetno največji skladatelj klasicizma je zapustil precej kompozicij sakralne glasbe. Med njimi je kar 18 maš, med katerimi je morda najbolj znan prav zadnji, nikoli dokončani rekviem. Mozartov rekviem v d-molu je bil zadnje Mozartovo delo in lahko bi rekli, da bi si težko izbral bolj primerno delo za svoj labodji spev. Še danes ni povsem jasno, kolikšen del rekviema je napisal Mozart sam in kolikšen je bil prispevek Franza Xavra Süssmayerja, ki je delo po Mozartovi smrti dokončal. Okoli rekviema se je tudi sicer spletlo mnogo mitov, v katerih pogosto nastopa skladatelj Antonio Salieri; najbolj zlobna zgodba govori celo o tem, da naj bi Salieri, Mozartov prijatelj in po Mozartovi smrti tudi učitelj Mozartovega sina Franza, celo sam pri Mozartu naročil rekviem, ki naj bi ga po njegovi zamisli igrali na Mozartovem pogrebu. Rekviem pa naj ne bi sledil naravni skladateljevi smrti, saj naj bi Salieri že ob naročilu rekviema načrtoval Mozartovo zastrupitev. To naj bi po eni od razlag tudi izvedel.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje