Slovenski predsednik mu je na gradu Brdo pri Kranju odlikovanje izročil za zasluge za izjemen prispevek k slovenski zborovski glasbi. 75-letni nagrajenec je slovenski glasbeni prostor obogatil predvsem z ustanovitvijo mešanega pevskega zbora Consortium musicum in Slovenskega komornega zbora. Med drugim je bil tudi zborovodja kora ljubljanske stolnice, dirigent Komornega zbora RTV Slovenija, umetniški vodja Slovenskega okteta in vodja arhiva Slovenske filharmonije.

Zbor za tiste, ki si želijo samo petje
Consortium musicum je ustanovil leta 1968, od takrat pa se zbor posveča sodelovanju pri izvajanju velikih vokalno-instrumentalnih in vokalnih skladb; sloves o njem pravi, da je to prvovrsten zbor a capela, na katerega koncertu je mogoče slišati tudi najtežje skladbe. Zasluge za to in za zaporedoma prejetih več najvišjih priznanj na državnem tekmovanju Naša pesem gredo prav Cudermanu, ki ga odlikujejo strokovne, umetniške, organizacijske in pedagoške sposobnosti.

Zboru Consortium musicum je mogoče prisluhniti predvsem v povezavah s Slovenskim komornim zborom, s katerim nastopa kot oratorijski zbor. Delovanje zasedbe je oplemenitilo že več kot 35 domačih in tujih dirigentov ter 130 solistov.

40 profesionalcev v komornem zboru
Cuderman pa je dal tudi pobudo za ustanovitev Slovenskega komornega zbora, ki ga vodi od njegove ustanovitve leta 1991. V zasedbi je 40 profesionalnih komornih pevcev, ki vsako leto pripravijo šest a cappella ali vokalno-instrumentalnih koncertov. Na njih jih vodijo domači in tuji dirigenti, s katerimi sodelujejo tudi na koncertih v okviru oranžnega in modrega abonmaja Slovenske filharmonije, pa tudi na koncertih z zasedbami, kot so Simfonični orkester RTV Slovenija, Nizozemski filharmonični orkester, Praška filharmonija in Zagrebška filharmonija.