Oglas
Veliko, veliko večji in kompleksnejši skladatelj je, kot pa je menila večina ljudi. Zelo, pravzaperav zelo zelo ga cenim. Je Charles Dickens glasbe 19. stoletja.
Nihče ne more biti brezbrižen do glasbe Čajkovskega.
Ne le v Rusiji, ampak tudi drugod po svetu postaja Peter Iljič Čajkovski (1840-1893), skladatelj tako imenovane ruske nacionalne romantike, iz leta v leto bolj priljubljen. O tem med drugim govori tudi vedno boljši obisk njegove spominske hiše v Klinu, mestu, ki ga najdemo 90 kilometrov severozahodno od Moskve in v katerem je Čajkovski živel v obdobju tik pred svojo smrtjo. Še v letu 2003 je muzej obiskalo 60.000 ljudi, letos pa so našteli kar 86.000 obiskovalcev. Posebej zanimivo je, da je najbolj zraslo število korejskih obiskovalcev.
Prelepe melodije, da bi ga jemali zaresOdnos javnosti in mnenje kritike o P. I. Čajkovskem skozi zgodovino nikakor nista bila venomer enaka. Kot enemu najbolj popularnih skladateljev so pogosto očitali, da je ... kot bi temu rekli danes ... preveč pop. Njegove melodije so bile preprosto prelepe in kot pravi Vladimir Jurovski, v Rusiji rojeni vodja dirigent londonskega filharmoničnega orkestra, Čajkovski ni bil edini, ki mu je njegovo mojstrstvo 'grenilo' življenje. Tudi Mozartu in Verdiju so večkrat 'vrgli v obraz', da poslušalstvo 'slepita' z lepimi melodijami, da pa se v kompoziciji nikakor zares ne odlikujeta. Vendar pa Jurovski temu oporeka in meni, da so tako rekoč popolne melodije Čajkovskega le 'zameglile' pogled strokovnjakom, ki se tako pogosto niso dovolj posvetili preučevanju kompozicije del Čajkovskega in zato slednjega kot skladatelja tudi niso mo gli pravilno ovrednotiti.
Prisiljen v smrt?
Vendar na srečo danes nihče več ne skuša nasprotovati dejstvu, da Čajkovski preprosto sodi v panteon ruske glasbe, četudi mu nikoli niso odredili mesta v skupini velikih pet, v katero so uvrstili velike ruske skladatelje 19. stoletja Nikolaja Rimskega Kosarkova, Aleksandra Borodina, Cesarja Kluja, Modesta Musorgskega in Milija Balakireva. Vseeno pa glede vsega, povezanega s Čajkovskim, še daleč ni razčiščeno. Nekakšna javna skrivnost oziroma nacionalni tabu v Rusiji ostaja skladateljeva homoseksualnost. Jurovski pravi: "Njegova homoseksualnost je nedvomno vplivala na njegovo psiho. Ne smemo pozabiti, da je bila v 19. stoletju v Evropi homoseksualnost eden od glavnih tabujev, tako da bi lahko položaj Čajkovskega do neke mere primerjali s položajem Oscarja Wilda, za katerega je znano, da je homoseksualnost vplivala tudi na njegovo delo."
Homoseksualnost tiči tudi za še nepojasnjeno hitro in skrivnostno skladateljevo smrtjo. Uradna razlaga pravi, da je Čajkovski umrl zaradi kolere, druga in danes tudi bolj vplivna razlaga pa govori o tem, da so Čajkovskega prisilili k samomoru. Za zločesto spletko naj bi tako stali člani sanktpeterburške pravne fakultete, ki naj bi predstavljali neke vrste častno razsodišče in ki naj bi Čajkovskemu namignili, da je zanj kot homoseksualca najbolje, da stori samomor. V korist tej tezi govori tudi to, da so se žalujoči za pokojnikom poslavljali s poljubom na njegova usta, česar, če bi Čajkovski umrl zaradi nalezljive kolere, najverjetneje ne bi delali.
Moskva posluša Čajkovskega
Božični čas je še posebej primeren za kratko posvetilo Petru Iljiču Čajkovskemu. Skladateljevo najbolj priljubljeno delo je verjetno prav pravljični balet Hrestač, ki se seveda dogaja na božični večer. Balet v treh dejanjih, ki ga je Čajkovski napisal po pravljici E. T. A. Hoffmanna je stalnica vseh večjih baletnih hiš po svetu. V tem času je na ogled tudi v Moskvi, kjer je letos 'obilo Čajkovskega'. V ruski prestolnici si tako lahko ogledate še Jevgenija Onjegina, Pikovo damo in Labodje jezero. Poleg treh znamenitih baletov - Hrestača, Labodjega jezera in Trnuljčice - in več oper - Jevgenij Onjegin, Vojvoda, Čarovnica, Pikova dama ... - je Čajkovski napisal tudi sedem simfonij - morda najbolj znana je šesta, imenovana tudi Patetična - ter mnogo orkestralnih in tudi zborovskih del.
Veliko, veliko večji in kompleksnejši skladatelj je, kot pa je menila večina ljudi. Zelo, pravzaperav zelo zelo ga cenim. Je Charles Dickens glasbe 19. stoletja.
Nihče ne more biti brezbrižen do glasbe Čajkovskega.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje