V Halo Tivoli je po štirih letih vrnila največja romska simfonična zasedba na svetu, v kateri se predstavljajo glasbeniki, ki svojega znanja niso pridobili na glasbenih akademijah, ampak so jih obvladovanja inštrumentov naučili njihovi starši.

Zgodba orkestra, ki je lani nastopil v portoroškem Avditoriju, se je začela pred 21 leti na pogrebu znanega violinista Sandora Jaroke. Ob tej priložnost so se zbrali romski glasbeniki iz vse države, da bi počastili spomin na velikega glasbenika, prijatelja in učitelja. Po pogrebu so skupaj zaigrali, tedaj pa se je porodila tudi ideja o nastanku orkestra.

Od folklore do klasike
Orkester na odru ne izvaja le čardaša in folklornih skladb, ampak postreže tudi z deli Johannesa Brahmsa, Franza Liszta, Hectorja Berlioza, Georgesa Bizeta in Straussov. Dva različna sloga koncertnega programa poudarjajo glasbeniki tudi s svojimi oblačili, saj nosijo tako stilizirane narodne noše kot tradicionalne smokinge. Glasbeniki igrajo na pamet, brez partitur, s hitrimi harmonijskimi izmenjavami, izmenjavami barv, tempa in razpoloženja.

Kot umetniški vodji orkestra se danes predstavljata Sandor Buffo Rigo in Joszef Lendvai Csosci, orkester pa na cimbalah spremlja tudi eden najuglednejših solistov Oszkar Orkos. V orkestru, ki je znan tudi pod imenom 100 romskih violin, glasbo poustvarja 50 violinistov, 10 violčelistov in čelistov, 11 kontrabasistov, 9 klarinetistov in 6 cimbalistov.

Orkester rojenih solistov
"Vsi so rojeni solisti in težko jih je bilo naučiti, da so se vključili v tako velik orkester. A ravno zato smo lahko ustvarili nekaj še bolj veličastnega," je o članih orkestra povedal njihov umetniški vodja in dirigent Sandor Buffo Rigo.

Orkester, ki ostaja klub širokemu repertoarju zvest svoji narodni identiteti, ponuja tudi tradicionalna dela iz Madžarske, tudi ob izvajanju klasičnih del pa ohranja duh lastne virtuoznosti. "Preprosto si ne morete predstavljati, da je Liszt lahko seksi, dokler ne slišite njihove izvedbe Madžarske rapsodije... In ko zaigrajo tradicionalno skladbo, kot je madžarski Čardaš, občinstvo dvignejo z njihovih sedežev", so lani o orkestru zapisali v časopisu Irish Examiner. Izjemne kritike so spremljale orkester tudi na turnejah po Nemčiji, Avstriji, Belgiji, Danski, Finski, Franciji, Italiji, Nizozemski, Portugalski, Švici, Turčiji in Japonski. Pod okriljem založbe Sony Classical pa so posneli tudi več albumov.