Maša v G-duru je delo mladega Schuberta, a že izraža njegovo veliko nadarjenost. Foto:
Maša v G-duru je delo mladega Schuberta, a že izraža njegovo veliko nadarjenost. Foto:
Charles Francois Gounod
Charles Gounod v odsekih s čustveno izrazitejšim ali celo dramatičnim besedilom poseže po sodobni operni paleti.

V cerkvi sv. Jakoba na Gornjem trgu v Ljubljani so za tri zaporedne dni pripravili Oratorijski koncert. Dirigent Peter Feranec, vodja zbora Martina Batič in koncertni mojster Gregor Traven so s solisti Sabino Cvilak, Brankom Robinšakom, Lucianom Batićem, zborom in orkestrom SNG-ja Opera in balet Ljubljana občinstvu predstavili Mašo v G-duru Franza Schuberta ter Slavnostno mašo sv. Cecilije Charlesa Gounoda. Prvi koncert je bil v četrtek.

Maša v G-duru sodi med Schubertova mladostna dela, ki so nastala v njegovem prelomnem obdobju v letih 1812 in 1814, ko je že dosegal prve uspehe. Maša v G-duru ga kaže kot mojstra tradicionalnega klasičnega cerkvenoglasbenega jezika, na kar napeljujeta domiselnost in izvirnost v rabi nenavadnih, močno ekspresivnih harmonskih zvez v značilno schubertovskem ritmičnem toku in drznih oblikovnih novostih.

Skladatelj Charles Gounod v Slavnostni maši sv. Cecilije, ki je nastala leta 1855, povezuje raznvrstne kompozicijske prvine in z njimi pred poslušalcem izriše ekspresivno sliko vsebine mašnega besedila. Zborovski odseki se navezujejo na koral in vokalno polifonijo, ki prispevata k resnobno spokornemu ozračju glasbe in k meditativnim delom.