Pogovarjali smo se s Patrickom Bodmerjem in Philippom Jungom, ki sta pred kratkim obiskala Ljubljano v družbi tehnopionirja nemškega elektronskega prizorišča Thomasa Schumacherja, pravzaprav starega znanca slovenskega občinstva. Nastopov v izolski Ambasadi Gavioli z DJ Umekom se še danes rad spominja, to so bili dobri časi, pravi.

Bodmer in Jung sta bila leta 2002 med soustanovitelji založne Get Physical Music, za katero se je kljub mamljivi ponudbi kultne založbe Mute, pod okriljem katere domujejo Depeche Mode in Laibach, odločil tudi Schumacher. Čeprav se je zdelo, da so se mu 'izpolnile sanje', se je na koncu prav ustvarjanje za Get Physical izkazalo za zanimivo, saj je tam lahko raziskoval svojo housovsko stran, nekaj, česar prej ni počel. "In to mi je bilo zares všeč. Mislim, da je najbolj nevarna stvar v tej industriji, če se ne spreminjaš več, če si preveč usmerjen v eno smer in vztrajaš pri stvari, s katero si zaslovel. Ampak to je dolgočasno."

Kakšna je torej nemška oziroma danes že kar mednarodna glasbena scena v Nemčiji, od kod zares izvira ime dvojca M.A.N.D.Y. in ali se kako ohraniti kakovost v poplavi dobrih založb?

Koliko časa traja, da jo izdate?
Philipp: Veliko založb je, ki imajo natrpane termine izdaj. Slišal sem zgodbe o avtorjih, ki so na izid skladbe čakali leto in pol. Thomas bo verjetno bolj točno vedel, ampak nikoli verjetno ni čakal več kot štiri ali pet mesecev?
Patrick: Pravzaprav bi jo v današnjem času lahko izdal že naslednji dan.
Thomas: Mislim, da je za založno pomembno, da ve, kdaj, kako izdati skladbo. Obstajajo skladbe, ki so brezčasne in s katerimi lahko počakaš, potem pa so na primer pesmi, ki so primerne za poletje, zato se je treba temu prilagoditi. Na koncu koncev ne bi smelo biti črno-belo vprašanje. Nedvomno so založbe, ki imajo natrpan urnik, in je včasih treba počakati, vendar sam menim, da če imaš dobro skladbo, ta lahko počaka. Menim, da pesmi ne bi smele biti tako 'vroče', da bi jih bilo treba izdati naslednji teden, da ne bi postale neaktualne.

Ali je težko ustvarjati edinstveno glasbo, imeti poseben slog, ki predstavlja določeno založbo.? Verjetno je v času, ko obstaja zares veliko dobrih založb, zelo težko predstavljati neki zvok založbe?
Philipp: Za nas to ni več težko, saj smo tukaj že tri desetletja. Ampak za nove založbe pa je zagotovo zelo težko ustvariti nekaj novega. Ko smo mi začeli, je bilo za ustanovitev založbe potrebno veliko več - denar in vse drugo, kar sodi zraven. Danes se je treba domisliti nekaj zelo posebnega.
Thomas, imate posebno izkušnjo z njuno založbo. Zakaj ste izbrali ravno njihovo založb bo? Kolikim založbam ste poslali svoj DJ-miks?
Thomas: Ni bil DJ-miks, ampak navaden demo; štiri skladbe, ki smo jih posneli. Vsega skupaj smo jih poslali šestim založbam. Vse so nas tudi kontaktirale. Spomnim se, da smo imeli pogovor na založbi Mute, nato pa smo srečali njiju. Tega ne bom pozabil, saj je bila zame založba Mute, ki stoji za Depeche Mode in podobnimi velikani, kot bi se mi uresničile sanje. Vendar na koncu, so iskreno pojasnili, da jih je kupila EMI, da so torej velika produkcija, zato podpis pogodbe za tri albume itd. pomeni, da bomo morali snemati komercialne plesne skladbe, česar pa nisem želel. Pozneje sem želel sodelovati z njuno založbo in mislim, da sem eden redkih ljudi, ki sem videl celotno zasedbo skupaj na enem mestu (M.a.n.d.y, DJ T in Booka Shade, op. n.).
Kar mi je še vedno všeč pri Get Physical, je to, da se vse vrti okoli glasbe, okoli vizije. In to mi je bilo takrat všeč. Vizija je veliko več, kot če rečeš, da ustvarjaš sodoben house. Toliko založb je, zelo so specifične, vendar Get Physical ima širši pristop, kar mi je všeč.

Ali kot lastniki zelo znane založbe še vedno iščete dobre skladbe in kako pogosto spreminjate svojo 'playlisto'?
Philipp: Playliste spreminjamo vsak teden, mislim, da jo vsi DJ-ji našega kova morajo spremeniti. Ljudje snemajo naše nastope, ga poslušajo prek Youtuba. Sam menim, da jo je treba zamenjati vsak teden.
Patrick: Sam sem to počel nekaj tednov, torej spreminjal izbor vsak teden, drug izbor za petek kot kot soboto, nato pa sem se zavedal, da so dobre skladbe večne in da ni tako veliko izvrstnih pesmi, ki bi jih lahko dolgo igral. Zato me zanima bolj dolgoročen kakovosten izbor. Imam svojo najljubšo playlisto, na kateri je 50 odstotkov mojih najljubših skladb, preostale pa so nove.

V Nemčiji je veliko založb, ki so zares dobre. Svoj poseben utrip imajo Berlin, München, Köln, Frankfurt. Ogromno je založb – M_nus, BPitch Control, Kompakt. Ali je s tako veliko dobre glasbe težko ostati na vrhu in vedno znova presegati tisto mejo?
Patrick: Da, kar se založb tiče, je scena v posameznih mestih, deželah precej definirana. Rekel bi, da je v Hamburgu, Münchnu, Kölnu, Frankfurut, Berlinu dober zvok, ki skozi čas sicer niha, vendar pa ostaja nemška. Pravzaprav ne več toliko nemška, kot mednarodna.
Philipp: Zaradi cvetoče scene se v Nemčijo seli tudi veliko ljudi iz tujine.
Patrick: Če smo šli v času vinilnih plošč v določeno mesto, je bilo drugače, je imelo vsako mesto značilen zvok, ki so ga določale tamkajšnje založbe in ljudje.
Thomas: Jaz mislim, da je v Nemčiji veliko izbire, ki pomaga kakovosti, ampak na koncu dneva je vse odvisno od nas samih. Mislim, da se bomo vsi strinjali, da danes ob iskanju dobre glasbe porabimo večino časa, da izločamo glasbo, ki je nimamo časa poslušati. Glasbe je izrazito preveč, zato ni mogoče vsega poslušati in je treba delati selekcijo. Včasih dobimo po 5000 promocijskih posnetkov na dan, to je resnično preveč.

Thomas, se spomnite svojega nastopa v Sloveniji, v Celju?
Thomas: Ravno prej smo se pogovarjali, da se spomnim svojega nastopa v Ambasadi Gavioli. Bilo je res dobro. Umeka se spomnim. Bili smo 'mladi fantje', mislim, da je bilo to med letoma 1999 in 2001, to so bili dobri časi. Vendar nato je postal rave tukaj zelo priljubljen, vse se je stopnjevalo in postajalo trše … Mislim, da sem leta 2003 rekel svojemu menedžerju, da ne morem več igrati tam. Mladi so uživali veliko drog. V Celju sem verjetno bil, ne vem, ali je bil najboljši nastop. Ampak nastopov v Ambasadi Gavioli se bom vedno spominjal.

Ali delate 'remixe' skladb večinoma na prošnjo drugih ali tudi sami remixerate pesmi, ki so vam všeč?
Patrick: Bil je čas, ko smo prenehali snemati remikse za večje založbe, kakršna je na primer Universal. Vendar ne moti nas snemanje remiksa popskladb, saj nam je všeč melodičnost in je lahko nekaj, kar nam je zares pri srcu. Zoprno pa je delati z založbo, ki vedno znova narekuje, kaj bi lahko spremenili.
Philipp: Ali naredil natanko tako, kot je tista, ki je postala uspešnica.
Patrick: Zaradi tega smo to prenehali početi.
Philipp: Vendar, ko slišiš skladbo in ti je zares všeč, bi morali poklicati izvajalce in reči, da želimo narediti 'remiks'. Danes je v tem tako malo denarja, da si bi ga lahko razdelili, kakršen koli pač je. Sijajno bi bilo na primer narediti 'remiks' glasbe skupine Radiohead, pač nekaj, kar ti je zares všeč. Ne pa čakati, da te drugi prosijo.

Kakšni so načrti za naprej?
Patrick: Pogovarjali smo se, da bi živeli na deželi. Vendar smo se strinjali, da ne glede na to, kako lepa bi bila okolica, bi nam postalo dolgčas. Še vedno potrebujemo tempo, vznemirjenje velemesta. Če si vzamem tri tedne premora, sem že po dveh tednih nestrpen, da bi rad spet vrtel.
Philipp: Še vedno nam je zelo všeč to, kar počnemo. In to je povezano z mestom. Še vedno imamo radi glasbo in še vedno radi vrtimo. To se ne spremeni.