Robert Schumann se je odločno zavzel za načrt preobrazbe sveta po načelih romantične ideologije. Želel je ustvarjati glasbo, ki poslušalca povede v svet 'neizrekljive lepote', to je lepote, ki je nam ne morejo predstaviti besede. Foto:
Robert Schumann se je odločno zavzel za načrt preobrazbe sveta po načelih romantične ideologije. Želel je ustvarjati glasbo, ki poslušalca povede v svet 'neizrekljive lepote', to je lepote, ki je nam ne morejo predstaviti besede. Foto:
Clara Wieck-Schumann
Clara Wieck-Schumann je dolgo uživala večjo slavo kot njen soprog, saj je bila cenjena pianistka.

Gre za klavirsko delo z naslovom Ahnung (Slutnja), skladatelj, ki najbolj slovi ravno po svojem opusu klavirskih skladb, pa naj bi skladbo zapisal leta 1838. Gre torej za skladbo s prehoda med Schumannovim mladostnim in zrelim ustvarjalnim obdobjem. To je bil čas, ko se je Schumann zavzemal za 'visoko, poetično glasbo' in ko se je idealistično zavezal raziskovanju posameznikovega notranjega bistva. Ta svoj romantični nagib je Robert Schumann (1810-1856) od leta 1834 izkazoval tudi kot ustanovitelj in eden glavnih avtorjev publikacije Neue Zeitschrift für Musik (Novi časopis za glasbo), okoli katere so se zbirali člani Schumannovega društva Davidsbündler (Davidovi bratje), društva, ki je v svojem prizadevanju za boj zoper pohlep po slavi in zoper ničevost v kulturi, ki jo je po njihovem mnenju izkazovala meščanska družba, sledilo kredu starozaveznega Davida, borca proti filistrom.

Obdobje Otroških prizorov
Poskus še natančnejše datacije na novo odkritega dela pa nas privede do znamenitega Schumannovega cikla Kinderszenen (Otroški prizori), niza 13 klavirskih skladb, ki jih je Schumann prav tako ustvaril leta 1838. Tudi v tem delu je tedaj 28-letni skladatelj predstavljal svoj romantični ideološki program. V nasprotju s pisanjem del, ki solistu omogočajo razkazovanje svoje virtuoznosti, je Schumann pisal 'majhne' mojstrovine, skladbe, ki želijo predvsem ustvariti čarobno razpoloženje in posameznika prestavijo v pravljični svet onkraj materialnosti. Schumann, ki se je ukvarjal tudi s pesništvom, je namreč v glasbi videl sredstvo, ki zmore ljudem posredovati različna čustva in občutja tudi tedaj, ko besede odpovedo.

Odstop od preverjene norme
V svojem prizadevanju po prekinitvi s tradicijo uniformirane glasbe, napisane po določenih vzorcih, in z ustvarjanjem popolnoma samosvojih skladb Schumann dolgo ni našel razumevanja pri občinstvu, in zanimivo je, da je vrsto let večjo slavo kot on uživala njegova žena, pianistka in občasno tudi skladateljica Clara Schumann. Moža je preživela za 40 let in tako ji je bilo tudi dano, da je več let po njegovi smrti srečna spoznala, da je kritična javnost končno vendar prepoznala odlike skladateljskega opusa njenega soproga, ki danes vendar velja za enega najimenitnejših romantičnih skladateljev.

Polona Balantič