Josip Ipavec se je rodil kot sedmi otrok Gustava Ipavca in nečak Benjamina Ipavca rodil leta 1873 v Šentjurju. Končal je študij medicine v Gradcu. Sprva je služboval na Dunaju in v Zagrebu, nato pa prevzel očetovo prakso v Šentjurju. Njegovo najobsežnejše delo je opereta Princesa Vrtoglavka, glavnino njegovega ustvarjanja pa predstavljajo samospevi na nemška besedila. Pogosto se izvaja tudi njegova skladba za moški zbor Imel sem ljubi dve. Umrl je 8. februarja 1921 v Šentjurju, kjer je tudi pokopan. Foto: dlib
Josip Ipavec se je rodil kot sedmi otrok Gustava Ipavca in nečak Benjamina Ipavca rodil leta 1873 v Šentjurju. Končal je študij medicine v Gradcu. Sprva je služboval na Dunaju in v Zagrebu, nato pa prevzel očetovo prakso v Šentjurju. Njegovo najobsežnejše delo je opereta Princesa Vrtoglavka, glavnino njegovega ustvarjanja pa predstavljajo samospevi na nemška besedila. Pogosto se izvaja tudi njegova skladba za moški zbor Imel sem ljubi dve. Umrl je 8. februarja 1921 v Šentjurju, kjer je tudi pokopan. Foto: dlib

Na koncertu, ki se bo začel ob 18. uri, bodo poleg samospevov najmlajšega skladatelja iz zdravniško-glasbene rodbine Ipavec predstavili tudi samospeve njegovih vzornikov - Huga Wolfa in Benjamina Ipavca. Gost bo basbaritonist Marcos Fink, ki je samospeve Josipa Ipavca skupaj s sestro Bernardo Fink posnel na zgoščenko, tokrat pa jih bo poustvaril v slovenskem prevodu. Nastopila bosta tudi sopranistka Urška Arlič Gololičič in pianist Vladimir Mlinarić.

Zgodovina Šentjurja skozi razglednice
Josip Ipavec se je v glasbeno zgodovino zapisal kot avtor prvega slovenskega baleta s pantomimo Možiček, prav s premiero Možička v sodobnejši izvedbi na multimedijski način pa se bodo 3. februarja 2012 Ipavčevi kulturni dnevi tudi sklenili. Poleg uvodnega koncerta bodo kulturne dneve nadaljevali predavanje poznavalca družine Ipavec - zgodovinarja Igorja Grdine, sledila pa bo razstava, ki bo s pomočjo starih razglednic in fotografij predstavila Šentjur iz časa, v katerem je Josip Ipavec živel, nato pa še koncert njegovih samospevov v izvedbi mladih pevcev.

Skladatelji Ipavci so pustili pomembne sledi v glasbi 19. in začetka 20. stoletja. Najbolj znana sta brata Gustav in Benjamin, prvi po svojih domoljubnih zborovskih skladbah, kot je Slovenec sem, drugi pa po odrskih delih Teharski plemiči in Tičnik. Prireditve, ki jih pripravljajo ob 90-letnici smrti Josipa Ipavca, organizirajo Knjižnica Šentjur, tamkajšnja območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (OI JSKD) in Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur. Glavni pokrovitelj je občina Šentjur.