V Cankarjevem domu je Simfonični orkester RTV Slovenija nastopil pod dirigentsko paličico Uroša Lajovica in v družbi solistov Zore Slokar na rogu in Branimirja Slokarja na pozavni. Na spored so uvrstili tri dela Richarda Straussa – simfonično pesnitev Don Juan, Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla in Koncert za rog in orkester št. 1 v Es-duru, ter Koncert za rog, altovsko pozavno in orkester Michaela Haydna.

Nerazumljeni privzdigovalec kril
Richard Strauss je svoj pristop h glasbi izoblikoval pod močnim vplivom estetike Richarda Wagnerja, preroka in velikega duhovnika programske glasbe. Njegovo prvo delo v zares osebnem glasbenem izrazu je simfonična pesnitev Don Juan, nastalo po istoimenski pesnitvi avstrijskega pesnika Nikolausa Lenauua. V tej romantični interpretaciji don Juan hrepeni po idealni ljubezni, po Ženski, ki bi tako popolno utelešala žensko bistvo, da bi mu nadomestila vse neštete srečnice, ki jih v življenju ne more osvojiti.

Čeprav so junakovi motivi v tej romantični izpeljanki mita o don Juanu vzvišeni, dela iste stvari kot Moličrov don Juan in Mozartov don Giovanni: leta od ženske do ženske. Nazadnje se - kot markiz Valmont, junak Laclosovih Nevarnih razmerij - iz golega dolgčasa in gnusa nad seboj pusti ubiti v dvoboju.

Straussov Prvi koncert za rog je mladostno delo. Napisan je v enem dihu in se popolnoma sklada s tedanjo romantično tradicijo. Prilega pa se tudi tehničnim možnostim roga, zato je med največkrat izvajanimi in najbolj priljubljenimi deli za ta instrument.

Lažnjivi Kljukec po flamsko
Simfonična pesnitev Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla je glasbeni portret legendarnega junaka ljudskih pripovedk iz Flamske in severne Nemčije, šaljivca Eulenspiegla. Glasba spremlja menjave razpoloženj v zgodbi in zvesto sledi Eulenspieglovim vragolijam: spremljamo šaljivca, ki na konju zdirja skozi množico na trgu in prevrača stojnice z blagom, se norčuje iz strogih duhovnikov, zapeljuje dekleta (tista, ki mu je najbolj všeč, ga zavrne) – ljubezensko temo odigra violina – in se posmehuje učenim akademikom.

Laž ima kratke noge
A razpoloženje se nenadoma sprevrže v žalno koračnico z mrtvaškimi bobni: Eulenspiegla so oblasti ujele in sedaj ga bodo zaradi norčevanja iz svetih stvari obesili. Fant poskuša prelisičiti rablja, vendar je ta neizprosen in zadrgne zanko. Klarinet zapiska v smrtni krik raztegnjeno uvodno melodijo, pizzicato pa pove, da je vsega konec: nesrečnik še nekajkrat zaniha in se umiri na vrvi. A Eulenspiegla ni mogoče uničiti: spet se oglasi pravljična tema, nato pa simfonična pesnitev izzveni s poslednjo glasbeno šalo.