Simfoniki, ki so v Cankarjevem domu nastopili pod taktirko En Šaa, ki je vodenje te zasedbe prevzel letos, so izvedli suito št. 1 iz Bizetove Carmen in instrumentirano reminiscenco, ki jo je Rodion Ščedrin napisal na Carmen, obiskovalci pa so slišali tudi prvo izvedbo koncertne fantazije Carmen za violino, ki jo je po delih Bizeta, Borna in Sarasata za klarinet priredil Mate Bekavac. Bekavac je delo, ki ga je priredil, tudi sam izvedel kot edini solist koncerta.

Radi jo imajo kritiki in občinstvo
Carmen je bila v Parizu premierno uprizorjena 3. marca 1875, na isti dan, kot je njen skladatelj prejel legijo časti. A prvo leto mu opera ni prinašala velikega veselja, saj je ta čas veljala za neuspešno, kritiki pa so jo raztrgali zaradi nemoralnosti in površnosti. Danes jo opisujejo povsem drugače, enako radi pa jo imajo tudi gledalci, kar kažejo tudi podatki ameriške opere - da je Carmen v Severni Ameriki četrta največkrat izvajana opera.

Deli, ki živijo svoje življenje
O njenem uspehu pa govori še en podatek - da so številni deli opere, za katero sta libreto po noveli Prosperja Merimeeja napisala Henri Meilhac in Ludovic Halévy, zaživeli svoje življenje in se jih pogosto izvaja samostojno. Še posebej priljubljeni so uvertura Prélude, Toreadorjeva pesem in Habanera, opere pa se s priredbami, improvizacijami in reminiscencami lotevajo tudi sodobni glasbeniki.

Med njimi je tudi slovenski klarinetist, zmagovalec mednarodnih tekmovanj v Lizboni, Sevilli in Beogradu, ki se preizkuša tudi kot dirigent in ustvarjalec. Simfonike, s katerimi je tokrat nastopil kot solist, je tako lani že vodil z dirigentskega pulta pri izvedbi Bernsteinovega muzikala Wonderful town.