Svojih prvih deset ustvarjalnih let je namenil izključno komponiranju skladb za klavir, pozneje pa je svoje kompozicije namenil tudi drugim glasbilom in orkestru. Šele 80 let po skladateljevi smrti je bil krstno izveden pozabljeni Violinski koncert, ki danes sodi med nepogrešljive vezne člene v zgodovini koncertne violinske literature.

Zapletena zgodovina Schumannovega dela
Koncert za violino in orkester je nastal leta 1853 in je skladateljevo zadnje orkestralno delo. Njegova zgodovina je še do danes ostala ovita v vrsto nesporazumov, predsodkov in v splet negativnih okoliščin, ki so se pojavili že takrat, ko je Schumann še živel. Šele po letu 1970 je Schumannov Violinski koncert doživel, v okviru različnih pogledov in razumevanja skladateljevega poznega opusa, počasno rehabilitacijo. Danes je na tržišču kar nekaj posnetkov koncerta, med njimi ga je za nosilec zvoka posnel tudi Gidon Kremer. Je pa res, da se delo na koncertnih programih znajde razmeroma redko. V okviru 8. koncertnega večera iz cikla Kromatika ga je kot solistka izvedla britanska violinistka Priya Mitchell, ki velja za eno najboljših violinistk svoje generacije.

Najkrajše Brucknerjevo delo
Po premoru smo slišali Simfonijo št. 6 avstrijskega skladatelja Antona Brucknerja. To je najkrajše tovrstno delo skladatelja, ki sicer slovi po izjemno obsežnih simfoničnih delih. Brucknerjeva Šesta simfonija je nastajala v letih od 1879 do 1881. Posvečena je skladateljevemu prijatelju Antonu von Oelzelt-Neweinu in njegovi ženi Amy. Čeprav je sorodna drugim skladateljevim tovrstnim delom, se vendarle razlikuje od drugih: v izrazu je morda šibkejša, in čeprav je redkeje izvajana od drugih, ima vrsto bogatih in ekspresivnih mest, pa tudi instrumentacija je domiselna ter oblika mojstrsko izpeljana.

Simfonijo, oziroma le dva njena stavka, so prvikrat leta 1883 izvedli dunajski filharmoniki. Dirigiral je Wilhelm Jahn. Ta izvedba je bila tudi edina, ki jo je skladatelj slišal. Celotno delo je šele po skladateljevi smrti leta 1899 izvedel Gustav Mahler. Pri tem je partituro kar precej spremenil. Od takrat je Brucknerjeva Šesta simfonija sestavni del simfonične literature, in ker je najmanjkrat izvajano skladateljevo delo, jo poznavalci radi poimenujejo kar Brucknerjev »pastorek«.

Simfonični orkester RTV Slovenija je vodil romunski dirigent Cristian Mandeal.