Namen simpozija z naslovom Glasbena kritika – nekoč in danes je, da razširja obzorja z referati 30 mednarodno priznanih muzikologov. Poleg oziranja v zgodovino in ugotavljanja, kakšna je glasbena kritika danes, podajajo najvidnejši slovenski in tuji muzikologi tudi smernice za njen prihodnji razvoj.

Simpozij poteka pod vodstvom slovenskega muzikologa in glasbenega kritika Jerneja Weissa. Po njegovih besedah posamezni referati kot nekakšne študije primerov prikazujejo kritiško delovanje v različnih obdobjih, sicer pa opisujejo zelo različne vidike kritike umetnostne glasbe, ki skladno s svojim osnovnim poslanstvom ne le ponuja vpogled v kvaliteto, temveč se dotika veliko širših ustvarjalnih, institucionalnih in družbenih fenomenov.

Glasbena kritika je skozi zgodovino doživela precejšnje spremembe, spomni. Od enega izmed osrednjih žanrov t. i. časopisne civilizacije v 19. stoletju, do, če jo primerjamo z današnjim časom, vsaj delne marginalizacije kritike umetnostne glasbe v nekaterih osrednjih medijih. Ob tem je dodal, da takšno stanje ni značilno le za slovenske razmere, temveč gre z zatonom tiskanih medijev ob vse večji prevladi komercialnih zakonitosti za vsesplošni fenomen.

Pri ohranitvi kritike umetnostne glasbe, enako kot pri ohranitvi druge umetnostne kritike, je po besedah Weissa toliko pomembnejša vloga nekaterih osrednjih medijev, ki še gojijo ta žanr. Ob tem se na drugi strani pojavljajo nekateri novi elektronski mediji, blogi in podobno, ki omogočajo hitrejšo in neposrednejšo komunikacijo s poslušalci, kar je vsekakor dobra plat nove digitalne stvarnosti.

Dvodnevni simpozij bosta na prvi dan dopolnili dve predavanji; o izkušnjah glasbenega kritika v ZDA bo na daljavo spregovoril kritik revije The New Yorker in avtor uspešnice Drugo je hrup (The Rest Is Noise) Alex Ross, predstojnica graškega Inštituta za muzikologijo Univerze Karla in Franca Susanne Kogler pa bo s pomočjo primerov iz zgodovine osvetlila družbenopolitične razsežnosti kritike ter spregovorila o njeni morebitni vlogi v prihodnje. Kritika, tako Susanne Kogler, vselej ponuja tudi nekakšno refleksijo širšega družbenega dogajanja.

Svoje prispevke bodo na simpoziju predstavili tudi Hartmut Krones, Bianca Schumann, Helmut Loos, Stefan Keym, Lucija Konfic, Jelena Sviben, Ivana Perković, Andjelka Zečević, Viktor Velek, Niall O'Loughlin, Wolfgang Marx in Luba Kyanovska.

V petek bodo v ospredju razprave o prispevkih večinoma slovenskih avtorjev. To so Jonatan Vinkler, Darja Koter, Luisa Antoni, Jernej Weiss, Tjaša Ribizel Popič in Borut Smrekar. Prispevki se ukvarjajo tako z lokalnimi kot splošnimi temami, pa tudi z aktualnim in preteklim časom.

Kot vsako leto bo na voljo knjižica povzetkov referatov s simpozija, izbrani referati pa bodo v elektronski in tiskani obliki na voljo tudi kot zbornik v zbirki Studia Musicologica Labacensia.
Program simpozija prinaša tudi dve okrogli mizi. Okrogla miza Kritika umetnostne glasbe v Sloveniji: danes, jutri pod vodstvom Tjaše Ribizel Popič bo raziskovala odgovore na vprašanje položaja glasbene kritike v Sloveniji in poskušala podati smernice za njen nadaljnji razvoj. Na okrogli mizi z naslovom Zakaj ženske v glasbi, ki jo bo vodil Leon Stefanija, pa bo predstavljen kritičen pogled na nekatere muzikološke študije z vidika študij spola, kjer bodo v ospredju predvsem ženske študije. Gostje okrogle mize bodo Alma Bejtullahu, Iva Nenić, Lana Pačuka Šehović, Jelka Vukobratović, Mojca Piškor in Elfriede Reissing.

Simpozij se bo sklenil s predstavitvijo monografije 70 let Festivala Ljubljana, ki popelje po festivalski zgodovini in predstavlja, kako se je zavod v letih svojega obstoja spopadal z različnimi izzivi.