Gregorc bo nagrado prejel za simfonični opus na področju džeza; v sodobni slovenski glasbi Gregorčevo ustvarjanje namreč pomeni posebno smer, ki zapolnjuje prostor med resno in zabavno glasbo. Pri tem ne gre le za džez, ki mu je prvenstveno zapisan, temveč tudi za drugačno obravnavanje klasičnih instrumentalnih zasedb, tako v harmonskih strukturah in instrumentaciji kot tudi v oblikah. Slovesna podelitev bo 4. junija opoldne v rdeči dvorani Mestne hiše.

Gregorc v prvi vrsti piše instrumentalno glasbo za najrazličnejše orkestrske sestave, njegova dela redno izvajajo tako na slovenskih kot evropskih odrih. Veliko je gostoval in snemal s številnimi evropskimi orkestri.

Leta 1934 v Ljubljani rojeni skladatelj je po končanem študiju kompozicije v Ljubljani nadaljeval študij na univerzi Barklee v Bostonu. Tam se je, kot so zapisali v utemeljitvi nagrade, izoblikovala njegova avtorska poetika, osnovana na barviti harmoniji in razkošni orkestraciji. V letih 1962-2000 je bil tudi glasbeni producent na Radiu Slovenija.

Rdeča nit številnih filmskih klasik
Njegov glasbeni jezik se je oblikoval v sinergiji med klasično in džezovsko tradicijo. Postal je enkraten v združevanju simfoničnega orkestra z big bandom ali z džezovskimi solisti. Vse to je še zaokrožil Gregorčev izrazit smisel za gledališko in filmsko dogajanje, kar je postalo razvidno že z baletom Žica, pozneje pa z baletoma Perpetuum in Nori malar ter z antologijsko filmsko glasbo v filmih Ko pride lev, Maškarada, Rdeči boogie ali Kaj ti je, deklica, To so gadi in drugih.

Ime Janeza Gregorca je neločljivo povezano s slovenskim džezom, z njegovim najžlahtnejšim sporočilom, osnovanem na bogati invenciji in superiorni kompozicijski tehniki, še piše v utemeljitvi, ki jo je podpisal Jani Golob.

Za svoja dela je prejel več nagrad in priznanj, med drugim leta 1992 nagrado Prešernovega sklada za balet Žica in leta 1995 Župančičevo nagrado za balet Perpetuum.