Potem ko so se številne ljubiteljske slovenske godbe oz. pihalni orkestri priklanjali z Adamičevo glasbo za zasedbo godbe, ko je za nami kar nekaj razstav in (novih) tiskanih izdaj, (mednarodni) simpozij in kar nekaj koncertov, sta se letošnji 100-letnici rojstva slovenskega skladatelja in dirigenta Bojana Adamiča (1912-1995) priklonila na osrednjem mariborskem koncertnem odru (27. okt. 2012) tudi oba slovenska poklicna pihalna orkestra oz. godbi: Slovenske policije in Slovenske vojske. Oba je na ločenem koncertu vodil naš dirigent, maestro Milivoj Šurbek, nekdanji redni dirigent obeh omenjenih orkestrov.

V prvem delu se je Orkestru slovenske policije pridružil še pevski solist Matjaž Mrak. Adamič je kot izvrsten poznavalec pihalno-trobilno-tolkalnega inštrumentarija uglasbil številne songe Frana Milčinskega - Ježka in zanje tako tudi sam požel nemalo pohval tovrstnega (Ježkovega) humorja; saj gre po avtorjevih (izvirnih) besedah za rekvijem za cirkuško glasbo. Čeprav je bilo delo izvirno komponirano za ženski pevski glas (za šansonjerko Meri Avsenak Pogačnik), sta ga solistično (takrat Oto Pestner) (in zdaj Matjaž Mrak) izvedla dva moška pevska glasova; seveda z mikrofonom v roki kot taki glasbi pritiče. Seveda je bila poglavitna pri vsem tem usklajevanju dirigentova roka velikega poznavalca godbene zasedbe in vokala Milivoja Šurbka. Njegove intervencije med veščimi in kdaj pa kdaj tudi glasnimi glasbeniki mu je nekako uspelo zelo spretno izravnati s sicer mikrofonsko ojačanim glasom Matjaža Mraka. Inštrumentalni ansambel pa je prišel do izraza v predigri, medigrah in poigri, kjer so bleščeči bralci in zdaj že kar vešči interpreti Adamičeve izvrstne avtorske glasbe, še kako prišli do izraza. Igrali pa so tudi prvič omenjeni Adamičev Requiem iz na novo revidirane in (v tisku) objavljene partiture in partov (Zveza slovenskih godb, Ljubljana, oktober 2012; s spremnimi besedami urednika Nejca Sukljana, mag. Domna Prezlja, Jane Milčinski in z angleškimi prevodi; 165 str.). Ni čudno, da so potem prav oni doživeli po relativno kratki tovrstni »uverturi« omenjenega mariborskega večera še dvoje bisov!

Tak, več kot uspešen Adamičev uvod je potem nadaljeval Orkester slovenske vojske z istim dirigentom, torej mojstrom Milivojem Šurbkom. In spet seveda z izključno Adamičevo glasbo za enako zasedbo, torej za godbo. Omenjenim izvajalcem so se pridružili še nekateri solisti iz orkestrovih vrst pa tudi gosta so povabili, izvrstnega mladega trobentača Jureta Gradišnika. V uvodu je bila na sporedu koračnica iz filma Partizanska eskadrilja s tistim značilnim uvodom s sireno, ki so jo vrli vojaki Slovenske vojske prinesli v dvorano in z njo »zaigrali«. Solist Jure Gradišnik je nato odigral Po jezeru z značilnim prepletom slovenskih ljudskih pesmi. Tem se Adamič ne odreče v skoraj nobenem tovrstnem delu. Sledila je še ena mojstrova filmska glasba (v prir. Domna Prezlja) Valter brani Sarajevo za kar pet (solističnih) trobent: Jure Gradišnik, Igor Matkovič, Boštjan Bone, Gregor Gubenšek in Urban Fele pa so potem odigrali še eno izmed variant Beneškega karnevala Juliusa Benedicta in v prir. B. Adamiča in Josipa Cerovca. Harfistka Tina Žerdin je svojim številnim odličnim interpretacijam dodala še Adamičevo Igračkanje za harfo in pihalni orkester, sklep pa je bil s »Koktelom« - zaključnim orom Bojana Adamiča za sopranski saksofon in pihalni orkester v priredbi Budimirja Gajića. S ponovno izvrstnimi »spremljevalci« ga je izvedel novi (umetniški) vodja in koncertni mojster Aljoša Deferri, sicer (prvi) klarinetist OSV-ja; seveda spet briljantno, kajti omenjeni tempo ora kot tipični (makedonski) ples se na koncu sprevrže v orkanski tempo. Prišlo je celo do ponovitve zadnjega spleta omenjenega dela, kar samo še potrjuje vse do zdaj zapisane ugotovitve o odličnosti obeh nastopajočih orkestrov, tudi OSV-ja, solistov in dirigenta M. Šurbka.

Tudi naslednji, zadnji dan letošnjih sklenjenih Adamičevih dnevov, ko je nastopilo pet izbranih slovenskih ljubiteljskih pihalnih orkestrov - godb: KUD Pošta Maribor z Ervinom Hartmanom, PO Zarja Šoštanj z Miranom Šumečnikom, GD Rudarjev Idrija z Domnom Prezljem, KD Godba Cerknica z Mitjem Dragoličem in KD Delavska godba Trbovlje z Jožetom Kotarjem, smo poslušali le izvirno Adamičevo glasbo za omenjeno zasedbo. Pri tem pa se je v skoraj polurnem sporedu vsakega izmed petih navedenih ansamblov (s številnimi solisti) slišalo spet 14 povsem drugih Adamičevih del; nobeno izmed njih se ni ponovilo!

Franc Križnar