Slovesnosti ob četrtkovi premieri opere Il Farnace se je udeležil tudi zdajšnji ferrarski nadškof Giancarlo Perego, kar je umetniški vodja mestnega gledališča Marcello Corvino pozdravil kot "čudovito gesto", ki pomaga ozdraviti preteklost in poudariti eno od Vivaldijevih manj znanih stvaritev. "Vivaldiju želimo vrniti tisto, kar mu je bilo odvzeto tukaj v Ferrari," je za Associated Press (AP) povedal Corvino pred premiero opere.

Kot navajajo zgodovinski viri, je v poznih 30. letih 18. stoletja kardinal iz Ferrare Tommaso Ruffo skladatelju prepovedal vstop v mesto, ker je Vivaldi – sicer posvečen katoliški duhovnik – prenehal opravljati mašo in naj bi bil v razmerju z Anno Giro, ki je nastopala v glavni ženski vlogi te opere. Odločitev je dejansko pomenila odpoved načrtovane karnevalske produkcije opere v letu 1739. Opera Il Farnace, za katero je libreto napisal Antonio Maria Lucchini in je doživela premiero leta 1727 v Benetkah, je skozi čas žela uspehe v Italiji in tudi zunaj nje.

Sorodna novica Kako bi zveneli Štirje letni časi, če bi jih Vivaldi zložil leta 2050?

Težave z dihali in pevka v vlogi negovalke
Vendar, kot menijo zgodovinarji, Vivaldi ni opravljal maše, ker je imel že dalj časa težave z dihali, njegov odnos z Anno Giro pa naj bi bil takšen, kot ga imajo tudi sicer skladatelji z glavnimi nastopajočimi. Pevka naj bi bolehajočemu skladatelju služila tudi kot negovalka. Odpoved uprizarjanja je za Vivaldija pomenila finančno katastrofo, je za AP še povedal umetniški vodja ferrarskega mestnega gledališča Corvino, saj je produkcijo plačal vnaprej iz lastnega žepa. V tem času pa je tudi že polzel v obdobje upada zanimanja za njegovo delo, saj so njegove instrumentalne stvaritve padle v nemilost. Skladatelj se je močno zadolžil in je leta 1741 umrl na Dunaju osamljen in reven, tudi pokopan je bil kot revež. Šele kakšnih 200 let po smrti, ko so znova odkrili njegove notne zapise, je bilo njegovo ime deležno posmrtne slave – še posebej s Štirimi letnimi časi.

Premoč Rimskokatoliške cerkve
V Ferrari rojen cerkveni zgodovinar in teolog Massimo Faggioli je dejal, da je Vivaldi, tako kot drugi umetniki njegovega obdobja, užival veliko več umetniške svobode v svojih rodnih Benetkah kot v krajih, kot je Ferrara, ki je bila del papeških držav in pod oblastjo papeža. "Vivaldi se je v svojem življenju izognil marsičemu, vendar se v določenem trenutku ni mogel izogniti kulturi, ki jo nadzoruje Vatikan ali Cerkev," je še dodal Faggioli.

Po besedah Federica Marie Sardellija, strokovnjaka za Vivaldija, ki tudi dirigira aktualno uprizoritev opere Il Farnace, je Vivaldi po tem, ko mu je kardinal Ruffo prepovedal vstop v Ferraro, sprva poskušal vendarle izvesti produkcijo od daleč. Zapisal je eksplicitne odrske usmeritve in ekspresivne ter interpretativne zapise, ki bi jih v normalnih pogojih osebno podajal svojim pevcem. In te opombe so ostale v notnem zapisu, pripravljenem za uprizoritev na ferrarskem odru, kar pa se ni zgodilo vse do tega tedna.

Partitura z opombami kot zrcalo ustvarjalnega procesa
Kot je še povedal Sardelli, pri aktualni uprizoritvi dejansko upoštevajo te skladateljeve opombe. "Imamo ta zaklad, to partituro, ki je ogledalo Vivaldijevega procesa. Zapisal je neverjetne stvari, ki jih noben baročni skladatelj ni zapisal v partituro, ker bi to povedal osebno. Imamo to srečo, da je Vivaldijev glas zapisan v to partituro," je še navdušeno dejal. Na novinarski konferenci v gledališču pred premierno uprizoritvijo je Sardelli zdajšnjemu ferrarskemu nadškofu Peregu simbolično podaril vezano kopijo partiture. "S to gesto želimo zaceliti zlom, ki ga je bilo treba zaceliti," je dejal Sardelli.

Perego je ob prejemu daru poudaril, da je kardinal Ruffo sprejel za Vivaldija pogubno odločitev na osnovi govoric, ne pa dejstev. Opozoril je, da je celo Vivaldijev župnik v pismu Ruffu potrdil "moralnost" skladatelja, ki je bil torej tudi duhovnik. V pismu je poudaril tudi, da je pevka Anna Giro ženska "kreposti in vere". Zdajšnji ferrarski nadškof je dodal še, da je Ruffo nemara res zgolj skušal spodbujati "javno moralo", vendar je lekcija Vivaldija, opere Il Farnace in mesta Ferrara tista, ki jo pogosto poudarja papež Frančišek, in sicer, da "jezik pogubi več kot meč".

Posnetek premiere sveže uprizoritve opere Il Farnace v ferrarskem gledališču, ki jo je bilo mogoče spremljati tudi v spletnem prenosu, si lahko pogledate tukaj: