Srebrni abonma Cankarjevega doma že dolgo spada med najodmevnejše koncertne cikle na Slovenskem. Namenjen je komorni glasbi, tako železnemu repertoarju kot konceptualno bolj svežim, inovativnim, celo drzno zasnovanim koncertnim programom, s katerimi se predstavljajo mednarodno uveljavljeni izvajalci, zasedbe. Za uvod nove sezone, ki spet prinaša nadvse pestro paleto odličnih izvajalcev in glasbenih del, bosta poskrbela Emmanuel Ceysson in Godalni kvartet Tartini.

Septembra 2020 je Ceysson po zmagi na anonimni avdiciji ob sedemdesetih protikandidatih postal novi soloharfist Losangeleške filharmonije, ki jo vodi karizmatični Gustavo Dudamel. Predtem je bil desetletje in pol prvi harfist dveh uglednih opernih orkestrov, najprej Pariške narodne opere, kjer je službovanje nastopil pri dvaindvajsetih letih, nato pa pet sezon v newyorški Metropolitanski operi.

V rodni Franciji je bil pri rosnih šestnajstih letih soglasno sprejet na prestižni pariški konservatorij, v naslednjih desetih letih je osvojil več najpomembnejših mednarodnih nagrad in priznanj: zlato medaljo na Ameriškem mednarodnem tekmovanju harfistov (2004), prvo mesto na newyorški avdiciji mladih koncertantov (Young Concert Artists, 2006) in prvo nagrado na odmevnem tekmovanju ARD v Münchnu (2009). Glasbeniku so se s tem odprla vrata solistične poti na ugledne koncertne odre, kot so komorno prizorišče Zankel Carnegiejeve dvorane v New Yorku, dvorana Wigmore v Londonu, Gaveaujeva dvorana, München Gasteig, Dunajska koncertna hiša in koncertna dvorana Hyogo. Kot solist nastopa z orkestri, kot so Orkester Bavarskega radia, Nemški simfonični orkester, Nacionalni simfonični orkester RAI iz Torina, Narodni orkester iz Lyona in Filharmonični orkester iz Bogote.

Njegova diskografija, ki je izšla pri založbah, kot so Naxos, BR klassik, Naïve, Aparte in Alpha Classics, je obsežna, kritiško hvaljena in vključuje tako solistični, komorni kot koncertni repertoar. Kot solist, orkestrski glasbenik, profesor – od leta 2021 tudi poučuje na Konservatoriju za glasbo v San Franciscu – in ne nazadnje tudi ob pomoči svoje obsežne in raznovrstne diskografije, Ceysson svoje glasbilo osvobaja zakoreninjenih stereotipov o angelskem, a obrobnem orkestrskem instrumentu in ga predstavlja v drugačni luči, kot izrazni medij razkošne palete čustev in zvočnih barv. "Glasba je na prvem mestu! Ne glede na kateri instrument igrate, naj bo ta vedno le orodje, sredstvo za doseganje poglobljene izraznosti in čustvovanja ... Moram priznati, da me je zvok harfe očaral že kot 6-letnega dečka, pozneje pa njena veličastna oblika in hipnotični ples: harfa si zasluži mesto v ospredju med klasičnimi instrumenti! Od takrat je to postal moj boj in imel sem srečo, da sem dobil veliko priložnosti deliti svoje neizmerno zadovoljstvo pri vzbujanju petja strun." Tako Emmanuel Ceysson, ki bo tokrat na odru Gallusove dvorane združil moči z Godalnim kvartetom Tartini.

Sestav že štiri desetletja spada med najbolj reprezentativne slovenske komorne glasbene ansamble in bo nastopil v zasedbi Miran Kolbl in Romeo Drucker – violina, Aleksandar Milošev – viola in Miloš Mlejnik – violončelo. Leta 1983 so se štirje vodje godalnih skupin orkestra Slovenske filharmonije odločili, da bogato tehnično znanje in glasbene izkušnje preizkusijo tudi v godalnem kvartetu. Od prvih začetkov kot Godalni kvartet Slovenske filharmonije do današnjih dni pod uveljavljenim imenom Godalni kvartet Tartini je zasedba doživela le malo sprememb. Nekdanjega primariusa Darka Linarića sta nasledila Črtomir Šiškovič in sedanji prvi violinist Miran Kolbl, violista Cvetka Demšarja pa je leta 1990 zamenjal Aleksandar Milošev. Violončelist Miloš Mlejnik in drugi violinist Romeo Drucker sta ustanovna člana kvarteta.

V svojem dosedanjem delovanju, še zlasti v sklopu koncertov iz cikla Večeri komorne glasbe, je kvartet Tartini oblikoval prepričljiv in svež pristop, ki se odraža tudi v repertoarni odprtosti. Pri oblikovanju koncertnih sporedov se člani sicer ne odpovedujejo delom železnega repertoarja te zvrsti, vendar jih izbirajo previdno in premišljeno, tako da tudi interpretativno zorijo. Medse vabijo tudi priznane slovenske in tuje glasbenike, s čimer izvirno dopolnjujejo svoj program. Z njimi so med drugim nastopili Irena Grafenauer, Stanko Arnold, Radovan Vlatković, Mate Bekavac, Lovro Pogorelić, Maria Graf, Gary Karr, Franco Gulli, Enrica Cavallo, Bruno Giuranna, Rocco Filippini, Davide Formisano in številni drugi, ta seznam pa bo zdaj dopolnil še Emmanuel Ceysson.

Kot edini slovenski komorni ansambel je bil Godalni kvartet Tartini več let stalni gost Mozartovih serenad v Salzburgu. Svojo visoko vrednost je potrdil tudi v pomembnih glasbenih središčih, kot so Barcelona, Benetke, Berlin, Buenos Aires, Dunaj, Genova, Ženeva, Praga, Salzburg, Milano, München, Torino …

Kvartet je snemal za različne založbe ter radijske in televizijske hiše doma in po svetu ter posnel vrsto zgoščenk z deli slovenskih in tujih skladateljev. Med zadnjimi snemalnimi dosežki je album Quattro Sonate à Quattro, posnetek štirih sonat za godalni kvartet Giuseppa Tartinija, ki ga je sestav izdal ob 250. obletnici skladateljeve smrti.

Kot so zapisali organizatorji uvodnega koncerta za srebrni abonma, slogovno pester in inventiven program ponuja "glasbeno popotovanje v manj znano, raziskuje razkošje kontemplacije narave in se mu prepušča, da bi naposled našel pot do luči". Med bolj znana dela sporeda zagotovo spadajo uvodna Fantastična pripovedka za harfo in godalni kvartet Andréja Capleta, ki je delo prvotno zasnoval kot simfonično pesnitev oz. legendo za harfo in orkester na podlagi slovite kratke zgodbe Maska rdeče smrti Edgarja Allana Poeja, Hindemithova Sonata za harfo ter Debussyjeva Sakralni in Posvetni ples za harfo in godala, ki zaokrožata koncertni spored. Večino preostalih del uvrščamo med glasbene raritete, tako izvirno nastala dela, kot so s sodobnejšimi izraznimi sredstvi zaznamovana Harpalycé Mariusa Constanta, Pripoved harfistke in skladateljice Henriete Renié, ki je navdih iskala v ljubezenski poeziji Charlesa Leconteja de Lisleja, pa deli Graščakinja v stolpu in Proti gozdnemu izviru francoskih glasbenih ustvarjalcev Gabriela Fauréja oziroma Marcela Tournierja, kot tudi transkripcije skladb, ki so jih podpisali baročni virtuoz instrumentov s tipkami Louise-Claude Daquin, Franz Liszt in Mihail Glinka.

Srebrni abonma se bo nadaljeval že 2. oktobra, ko bodo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na 2. abonmajskem koncertu gostovali člani slovitega sestava Ensemble Modern, ki že več kot štiri desetletja velja za enega največjih ambasadorjev sodobne glasbe in je dvakratni nominiranec za grammyja. Vodila ga bo Lucie Leguay, v solistični vlogi bo nastopila Nika Gorič, program pa bodo v celoti zapolnila dela najvidnejših slovenskih ustvarjalcev sodobne glasbe. Zveneli bodo Kvantna mehanika (2014) Petre Strahovnik, pa leta 2007 nastala Substitution anonyme Vinka Globokarja, TEHNO (2022) Mateja Bonina, ki je v kompozicijo vtkal poezijo Ane Pepelnik, Stump the Guesser (2021) Nine Šenk in Knjiga teles Vita Žuraja na poezijo Aleša Štegra. Idejno izhodišče prihajajočega projekta je tradicionalni Frankfurtski knjižni sejem 2023, katerega častna gostja bo Slovenija, izključno slovenski glasbeni program pa bo Ensemble Modern izvedel še v nemškem Bambergu.