Prve korenine Slovenske filmahormije sicer segajo v leto 1701, ko se je na domu ljubljanskega patricija Janeza Betolda pl. Höfferja zbralo nekaj enakomislečih in ustanovilo Akademijo filharmonikov. Foto: Slovenska filharmonija
Prve korenine Slovenske filmahormije sicer segajo v leto 1701, ko se je na domu ljubljanskega patricija Janeza Betolda pl. Höfferja zbralo nekaj enakomislečih in ustanovilo Akademijo filharmonikov. Foto: Slovenska filharmonija
Slovenska filharmonija
Na začetku 20. stoletja se je stara “društvena godba”, ustanovljena leta 1900, preoblikovala v novi slovenski koncertni orkester, ki je bil nujno potreben, saj bi bilo brez njega oteženo tudi delo v slovenski operi. Novi orkester z imenom Slovenska filharmonija je bil ustanovljen 23. oktobra 1908. Foto: Slovenska filharmonija
Marjan Kozina
Na koncertu, ki ga Slovenska filharmonija pripravlja ob svoji stoletnici, se bodo spomnili tudi lanskega jubileja skladatelja Marjana Kozina. Foto: Glasbena šola Marjana Kozine Novo mesto

Poleg publikacije Sto let Slovenske filharmonije (1908-2008) in koncerta, ki bo v počastitev stoletnice 13. januarja, je direktor filharmonije Damjan Damjanovič opozoril predvsem na uspešno končano naporno in obsežno delo, novo redakcijo opere Marjana Kozine Ekvinokcij, ki jo je opravil Borut Smrekar.

Kot enega osnovnih vodil hiše je Damjan Damjanovič omenil ponosno nošenje nacionalne identitete, zaradi česar se orkester tudi povezuje z Društvom slovenskih skladateljev. Prav nova redakcija opere Ekvinokcij je tudi eden od dosežkov tvornega sodelovanja.

Univerzalen skladateljev jezik
Smrekar je Ekvinokcij označil za najboljšo slovensko opero, ki je velik uspeh dosegla tudi v mednarodnem prostoru, odlikujejo pa jo visoka umetniška raven in "univerzalen skladateljev jezik". Pri svojem delu si je pomagal s skladateljevo izvirno rokopisno partituro iz leta 1942, avtoriziranim prepisom partiture iz leta 1947, prav tako avtoriziranim klavirskim izvlečkom iz leta 1947, ki ga je pripravil dirigent prve izvedbe Samo Hubad. Kot viri pa so mu služili še skladateljeve rokopisne korekture in predelave, partitura v redakciji Iva Petrića in skladateljevi zadnji napotki, ki jih je zapisala njegova soproga Neda.

Smrekarju so pri delu povzročale težave zlasti skrajšave, ki so se uveljavile v izvajalski praksi. Tiste, ki jih je skrajšal že Kozina, je Smrekar upošteval kot dokončno različico.

Dobitnik nagrade Marjana Kozine njegov sin
Prvi izvod orkestralne partiture opere Ekvinokcij so podarili skladateljevemu sinu Juriju Kozini, ki ga je Društvo slovenskih skladateljev izbralo tudi za dobitnika nagrade, poimenovane po njegovem očetu. Kot so pojasnili, prejme nagrado zaradi zglednega sodelovanja in prizadevanj pri ohranitvi kulturnozgodovinskega spomina ter za pomoč pri pripravi in izdaji Kozinovih del. V zahvalo je nagrajenec predsedniku društva Tomažu Habetu izročil posmrtno masko Marjana Kozine, ki je bil prvi upravnik Slovenske filharmonije.

Po zgodovini Slovenske filharmonije
Kot že rečeno, so ob predstavitvi programa ob praznovanju stoletnice predstavili tudi knjigo Sto let Slovenske filharmonije, v kateri je Primož Kuret popisal zgodovino te institucije, njene evropske razsežnosti ter navedel je koncertne programe in ključne osebnosti, ki so oblikovale Slovensko filharmonijo.

Koncert z dvema jubilejema
Nedeljski koncert bo v znamenju dveh stoletnic. Poleg jubileja filharmonije se bodo spomnili tudi Marjana Kozine. Orkester pod vodstvom Antona Nanuta bo ob tej priložnosti izvedel skladbe Slavka Osterca, Marjana Kozine in Janija Goloba. Kot solist se bo predstavil violončelist orkestra Igor Škerjanec.