Divljan je na Dunaju izgubil dolg boj z rakom, s katerim se je boril zadnja leta.

Na začetku leta je zaradi zdravstvenih težav končal v bolnišnici na Dunaju, kjer je tudi tudi umrl. V določenem trenutku se je po medijih razširila novica, da je glasbenik v smrtni nevarnosti, a je to sam zanikal z besedami, da se počuti zelo dobro.

"Res je, da so mi pred dvema letoma odkrili raka na slepem črevesu, a so ga na začetku lanskega leta uspešno operirali in poslali v "pokoj"," je zapisal v sporočilu za javnost konec januarja, obenem pa je napovedal nov glasbeni material - novi singl Neposlušna građanka, ki ga je, kot je sam povedal, posnel s skupino beograjskih glasbenikov, in album, ki ga je posnel z zagrebškim Ljetnim Kinom Big Bendom.

Kariero je začel v 70., ko je bil član džez-rock skupin Merlin in Zvuk Ulice, od leta 1980 do 1984 je bil frontman skupine Idoli. Leta 1985 je zaplul v samostojne glasbene vode, še vedno se je ukvarjal z rockglasbo, vzporedno pa je tudi ustvarjal filmsko glasbo: Crni bombarder (1992), 3 palme za 2 bitange i ribicu (1998), Čekaj me, ja sigurno neću doći (2009) ...

Dokler je deloval v Idolih, so nastale uspešnice, kot so Devojko mala, Maljčiki, Ona to zna, Zašto su danas devojke ljute, Kenozoik, Dok dobuje kiša, Rusija, Retko te viđam sa devojkama, Malena, Ime da da ...

Divljan je v sodelovanju s Srđanom Gojkovićem Giletom, pevcem skupine Električni orgazam, objavil tudi album skladb za otroke z naslovom Rokenrol za decu. Posnel je tudi nekaj samostojnih albumov: Tajni život A. P. Šandorova (1988), Odbrana i zaštita (1996), Sve laži sveta (2000) in Vlada Divljan presents Die Tonzentrale (2003).

Leta 1991 se je preselil v Avstralijo, po šestih letih pa se je vrnil v rojstni Beograd, kjer je zdržal le dve leti. Junija 1999 se je preselil na Dunaj, kjer je tudi umrl.

Spodaj lahko prisluhnete nekaj Divljanovim uspešnicam.