"On je bil ena najbolj inspirativnih oseb, ki sem jih srečal v življenju. Njegov dar, s katerim je spajal besede v poetično besedo in zvok je bil enkraten," je o njem spregovoril za MMC njegov prijatelj, književnik Milan Dekleva.

Dekleva je leta 1998 izdal roman Pimlico, kjer je v ospredje postavil lik Matjaža - literarno poosebitev Pengova. "S Tomažem se nikoli nisva pogovarjala o tem romanu. Meni je bil on izjemen model za mestnega junaka, ki je živel kot literarni junak. On je bil človek, ki je trmasto sledil svojemu osebnemu klicu, svoji nadarjenosti, da ga je v tem svetu funkcionalnosti težko srečati. To je bil res eden poslednjih trubadurjev," je še dejal o njem Dekleva.

Pengov je veljal za enega najpomembnejših slovenskih kantavtorjev, številni ga celo označujejo za prvega kantavtorja. Leta 1973 je izdal album Odpotovanja, ki velja za prvo neodvisno posneto slovensko ploščo. Dekleva album označuje za njegovo najbolj odločilno delo, čeprav tudi v nadaljevanju ni popustil pri kakovosti, je dejal književnik.

"Zame je bilo veliko presenečenje zvočna knjiga Drevo in zvezda. Presenečenje zato, ker dopolnjuje besedila izvrstna glasbena spremljava. Izkazal se je kot zelo nadarjen pripovedovalec, prozaist. Škoda, da takrat ni napisal kaj več. Na vsak način pa ti pripovedni drobci še danes delujejo zelo sveže in so že takrat pomenili zasnutek ene čisto nove poetike," je še o njegovem delu spregovoril Dekleva.

Navdih mladim
Svojo naklonjenost do samosvojega kantavtorja je lani izrazila glasbenica Polona Kasal, ki je pripravila ploščo Na cesti s priredbami skladb Pengova. In ga s tem znova približala mlajšim generacijam. "Tomaž Pengov je bil iz drugega časa. Vsakič, ko sva se sestala na Celovški, kjer je živel v svojem meščanskem stanovanju, sem dobila občutek, da je ta svet zanj preveč neposreden in najbrž precej dolgočasen," je o njem dejala Kasalova za MMC.

"Tomaž je govoril z lepimi metaforami. Ko si ga poslušal, si postal bogatejši. In rad je imel šport," se je še spominjala glasbenica in dodala, da ju je združevala tudi strast do sabljanja, ki sta ga nekoč oba trenirala.

Vsestranski umetnik, ne le glasbenik
Njegovi prvi nastopi sicer segajo že v leto 1968, ko je preigraval Boba Dylana in Donovana ter prevajal njune pesmi v slovenščino. Po legendarnih Odpotovanjih je pisal skladbe za različne slovenske filme. Med drugim je sodeloval tudi z dvema ansambloma, konec sedemdesetih let z ekipo Salamandra in v praobdobju slovenskega rocka z Mladimi levi, s katerimi je posnel praktično samo en komad – morda najboljši – Oda Ireni.

"Tomaž je bil izjemno senzibilen, občutljiv človek. Preobčutljiv za ta svet. A mu je kljub temu vtisnil neizbrisen pečat. Štirideset let po Odpotovanjih je odpotoval. Po sledeh, ki jih je naredil sam. In tudi odpotoval je - sam," je o njem strnil nekaj misli voditelj in avtor oddaje Izštekani Jure Longyka.