Z Romanom Polanskim je Kilar sodeloval tudi pri filmu Deveta vrata, njegovo glasbo pa slišimo tudi v Coppolovi filmski priredbi Stokerjeve Drakule. Čeprav je, kot je nekoč priznal, najraje skladal simfonije in koncerte, je svetovno slavo dosegel ravno s filmsko glasbo, ki jo je prispeval za več kot 130 filmov. Glasba za Drakulo mu je leta 1992 prinesla nagrado Ameriškega združenja skladateljev, avtorjev in producentov, tista za Pianista pa nominacijo za bafto.
"Moč in sporočilnost njegove glasbe mi bo večno ostala v spominu," je ob žalostnem slovesu po poročanju BBC-ja dejal vodja Društva poljskih skladateljev Jerzy Kornowicz.
Wojciech Kilar se je rodil leta 1932 v Lvovu, klavir in kompozicijo je študiral v Katovicah, kjer je diplomiral leta 1955. Občudoval je glasbo impresionistov Clauda Debussyja in Mauricea Ravela, pa tudi sonarodnjaka Karola Szymanowskega in leta 1977 ustanovil po slednjem poimenovano društvo. Sodeloval je praktično z vsemi vplivnimi poljskimi režiserji, Andrzejem Wajdo, Krzysztofom Kieslowskim in Krzysztofom Zanussijem, ki je že več kot 20 let nazaj o skladatelju posnel tudi biografski film.

S Polanskim je sodeloval trikrat, prvič leta 1994 pri filmu Deklica in smrt s Sigourney Weaver in Benom Kingsleyjem v glavnih vlogah. Skladatelj je nekoč navedel tri merila, po katerih se odloča, ali bo podpisal glasbo za film - ime režiserja, honorar in scenarij.
Poljski filmski odbor mu je že leta 1991 podelil nagrado za življenjsko delo, leta 2008 pa so ga za izjemne dosežke nagradili z enim najvišjih državnih priznanj, velikim križem reda Polonia Restituta.
Skladatelj, ki je bil več kot 40 let poročen s pianistko Barbaro Kilar, si je želel, da bi si ga zapomnili kot dobrega človeka, ki je v življenje in svet prinesel nekaj sreče, upanja, premisleka in morda celo malo vere.