Novico o poslabšanju njegovega zdravstvenega stanja, potem ko so lani ugotovili, da ima raka na trebušni slinavki, so iz Modene sporočili ponoči, novico o njegovi smrti ob 5. zjutraj pa je sporočila njegova menedžerka Terri Robson. Pavarotti se v javnosti ni pojavljal od julija lani, ko so ga v New Yorku operirali zaradi tumorja.

Letos avgusta so ga zaradi zdravstvenih težav prepeljali v bolnišnico, kjer je ostal dva tedna, do 25. avgusta. Ob svojih poslednjih trenutkih je imel ob sebi člane družine, tri hčere iz prvega zakona, ženo in njuno triletno hči Alice in najožje prijatelje.

Deček, ki je hotel postati nogometaš
Luciano Pavarotti se je tovarniški delavki Adele Venturi in peku in pevcu Fernandu Pavarottiju rodil 12. oktobra leta 1935 v bližini Modene. Pavarotti, ki se je otroških let vedno spominjal z naklonjenostjo, je menil, da je pel njegov oče sijajen tenor, a mu je vrata pred pevsko kariero zaprla trema. Luciano si takrat še ni misli, da bo s to nadarjenostjo sam doživel svetovno slavo, saj so ga v tistem času gnale podobne sanje kot marsikaterega italijanskega dečka - postati nogometni zvezdnik. Del želje se mu je uresničil, saj mu je pozneje le uspelo napolniti stadione po vsem svetu, vendar ne s svojimi nogometnimi spretnostmi, ampak z glasom, s katerim je opero popeljal med množice.

Prvi glasbeni vpliv na Pavarottije so imeli prav očetovi posnetki s sodobnimi tenoristi, kot so Eniamino Gigli, Giovanni Martinelli, Tito Schipa in Enrico Caruso. Po končani Scholi Magistrale se je mladi Luciano znašel v dilemi, kakšno poklicno pot ubrati. Sam je želel nadaljevati pot poklicnega nogometaša, mati pa ga je prepričala, da postane učitelj. Sprva je tudi poučeval na osnovni šoli, a je po dveh letih prevladalo njegovo zanimanje za glasbo, ki je kljub očetovi zadržanosti postala njegova prva ljubezen. Resno se je glasbi posvetil pri 19 letih, ko je začel študirati pri priznanem modenskem učitelju in tenoristu Arrigu Poli.

Od prvega nastopa do svetovne slave
Po študiju glasbe, med katerim tudi poučeval in se preživljal kot zavarovalni agent, se je začel gibati v opernih krogih. Prvič se je na odru predstavil v mestu Reggio nell'Emilia 29. aprila leta 1961 v vlogi Rodolfa v operi La Boheme. Prelomen pa je bil zanj nastop na londonskem Covent Gardnu, ko je nastopil namesto obolelega Giuseppeja Di Stefana. V milanski Scali je debitiral leta 1966, dve leti pozneje pa v newyorškem Metu. Prav tam mu je leta 1972 uspelo na eni partiturni liniji devetkrat doseči visoki C in newyorška opera je postala "njegov dom". Leta 1988 se je moral v Berlinu kar 115-krat prikloniti na odru.

Pavarotti in operna umetnost osvojita svet
Operna umetnost je dobila novo veljavo tudi med tistimi ljudmi, ki jih klasična glasba sicer ni kaj dosti pritegnila, leta 1990, ko je Pavarotti na oder svetovnega nogometnega prvenstva v Italiji stopil s španskima pevcema Placidom Domingom in Josejem Carrerasom, slovita trojica tenorjev pa je operne arije odpela pred približno 800 milijoni gledalcev pred malimi zasloni po vsem svetu. S slavnostnim koncertom v rimskih Karakalovih termah in z močjo Puccinijeve Nessun dorme, ki je postala himna nogometne mrzlice, je prodaja opernih plošč po vsem svetu strmo narasla.

Tenorist, ki je na odru stal z največjimi opernimi pevkami, kot so Kiri Te Kanawa, Joan Sutherland, Montserrat Caballe in Ileana Cotrubas, je imel tudi do sto koncertov na leto. Svoje nastope pa je pogosto namenjal tudi za dobrodelne namene, kar ga je popeljalo do sodelovanja z znanimi glasbeniki, kot so Joe Cocker, Sting in Mariah Carey.

Bradati tenorist, ki je bil tudi znan ljubitelj dobre hrane, se je leta 2003 drugič poročil (s prvo ženo Adua Veroni se je poročil leta 1961). Z več kot 30 let mlajšo tajnico Nicoletto Mantovani je imel dvojčka, a je sin kmalu umrl. Pavarottija so tako preživele štiri hčere, bil pa je tudi dedek.

Počasno slovo od odra
Pavarotti je do konca ostal eden najbolje plačanih klasičnih pevcev, čeprav je bilo njegovih nastopov vedno manj. V zadnjih letih njegove kariere je zaradi težav z zdravjem pogosto odpovedoval koncerte zaradi bolečin v hrbtenici, vendar se od kariere ni in ni hotel dokončno posloviti. Njegov zadnji nastop v 40-letni karieri, v kateri je leta 1997 obiskal tudi Ljubljano, je bil na odprtju zimskih olimpijskih iger v Torinu februarja lani, ko je še enkrat navdušil z Nessun dorme iz Puccinijeve opere Turandot.

Lani je moral zaradi operacije odpovedati poslovilno turnejo, pevec pa se je umaknil na svojo vilo v Modeni. "Življenje mi je dalo vse, resnično vse. In če mi bo zdaj vse odvzeto, imava z Bogom poravnane račune," je Pavarotti povedal v enem od zanjih intervjujev.