Oglas
V sklopu ponudbe 56. Festivala Ljubljana so v Slovenski filharmoniji nastopili solisti orkestra, katerega tradicija sega v leto 1896. Poleg častitljive zgodovine münchenski orkester odlikuje tudi izreden občutek za medsebojno odzivanje, komunikacijo glasbenikov, kar je sicer značilno za manjše, predvsem komorne sestave, v veliki orkester pa ta pristop vnese popolnoma nov odnos do glasbe. Zven te je zato polnejši in bogatejši.
Richarda Straussa, Antonina Dvoržaka in Dmitrija Šostakoviča. V vseh izvedbah bo pomembna vloga pripadla hrvaškemu virtuozu na violini Sretenu Krstiću. Krstić, ki je violino najprej študiral v Beogradu, je tudi umetniški vodja sestava solistov Münchenske filharmonije. Kot član Münchenske filharmonije Krstić ne opravlja le redne funkcije umetniškega vodje Komornega orkestra solistov filharmonije, pač pa je zgodovino filharmonikov zaznamoval tudi kot ustanovitelj Godalnega seksteta in Okteta Münchenske filharmonije.Zreli skladatelj opeva bombardirano mesto
Ljubljanski repertoar je poklon glasbenikov svojemu domačemu mestu. Pozno Straussovo delo Metamorfoze je namreč glasbena pripoved o tragični usodi mesta München. Strauss ga je napisal leta 1943, ko so zavezniška letala bombardirala münchensko opero, ustanovo, na katero je bil sam zelo čustveno navezan. Posebnost skladbe je, da se razvije iz prvih štirih taktov žalne koračnice iz Beethovnove simfonije Eroica. Tudi Straussov počasni simfonični stavek tridelne oblike učinkuje kot žalostinka ob zgodovinskem propadu Nemčije in zatonu njene humanistične tradicije.
Glasba mladeniča v porevolucionarni Rusiji
Dvoržakova Serenada v d-molu sporočilno sicer ni tako zelo določna in imenitna, pa vendar velja za enega glasbenih vrhuncev Dvoržakove ustvarjalnosti. Kot tako jo je označil tudi Johannes Brahms. Tematsko bližje Straussovim Metamorfozam pa sta Šostakovičeva Preludij in Scherzo, op. 11, katera je skladatelj najverjetneje zložil še kot študent na Leningrajskem konservatoriju. Glasba je namreč zaznamovana z revolucionarno romantiko, ki izraža občutenje mladeniča v porevolucionarni Rusiji. Posebej Scherzo velja tudi kot eno od izhodiščnih del Šostakovičevega opusa, saj je v njem najti vzorce, ki jih je pozneje skladatelj uporabil kot izhodišča za nekatere svojih najsijajneših kompozicij.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje