Filmu je naslov Uglašeno sobivanje (kot je bilo naslov tudi letošnjemu jubilejnemu festivalu), nastal je pod okriljem Dokumentarnega programa Televizije Slovenija, na sporedu pa bo 1. januarja.

Festival Druga godba se je uveljavil kot sinonim za manj poznano glasbo sveta, sprva pretežno z afriške celine. Nastal je kot stranska veja takratnega džezovskega festivala, kjer so se začela kazati zanimanja za glasbo, za katero se je pozneje uveljavil izraz glasbe sveta. Kot v filmu pove eden od pobudnikov Zoran Pistotnik, je bila ideja Druge godbe, da bi v Ljubljani predstavljala stvari, ki v Evropi in po svetu začenjajo postajati aktualne.

Arhiv, iz katerega je Maja Pavlin jemala tako koncertne odlomke kot izjave snovalcev in spremljevalcev festivala, je bil po režiserkinih besedah tudi največji izziv ne le pri iskanju, ampak tudi pri tem, kako jih vezati na povedano in jih oblikovati tako, da peljejo neko zgodbo. "Sem pa vesela, da sem imela na terenu ekipo, ki ima rada glasbo," je povedala režiserka.

Ko je prišla študirat v Ljubljano, jo je Druga godba "s svojo drugačno glasbo zacoprala," pravi. Pozneje je tudi vsa leta na RTV Slovenija ustvarjala vsebine, ki so vezane na glasbo ali so neposredno glasbene.

V dokumentarcu je zajela nekatere največje vrhunce v 40 letih festivala, že v uvodu z Ibrahimom Maaloufom kot največjim imenom letošnje izvedbe. Vrhuncev je bilo veliko, vendar pa TV Slovenija občasno tudi ni dobila pravic za snemanje koncertov ali pa so se stari posnetki v arhivu izgubili oziroma so bili presneti. "Tako da je bilo kar precej loterije, kaj bom dobila iz arhiva," še pove režiserka.

Druga godba je po besedah koncertnega organizatorja Mihe Zadnikarja prinesla vsebine, ki jih je Radio Študent prinašal že prej. Ob tem so se spletla sodelovanja tudi z denimo Škuc Ropotom, ki je na festival pripeljal reggae, hkrati je bil mesto za predstavljanje slovenske tradicijske glasbe. Kot pove programski vodja Bogdan Benigar, so vedno iskali glasbenike, ki so na robu, čeprav so festival enačili z etnom in world music.

Izvajalci, ki so se radi vračali
Film spomni, da so nekateri izvajalci na festivalu nastopili večkrat, med njimi Khaled in Cesaria Evora, nekatere pa je pripeljal v Ljubljano, še preden so dosegli svetovno slavo, kot je Rokia Traore. Med drugim pa spomni tudi, da so bile osrednje festivalsko prizorišče več let Križanke, ki si jih "želijo nazaj", kot pove dolgoletni fotografski spremljevalec festivala Žiga Koritnik.