Član pionirske nemške elektronske zasedbe Kraftwerk Ralf Hütter je za New York Times razkril, da so Kraftwerk tik pred izidom novega studijskega albuma. In čeprav je bilo do zdaj morda tako videti, zasedba po njegovih besedah v zadnjih letih ni "zaspala" in zanje že od začetka sedemdesetih velja 168-urni tedenski delavnik.

Skupino sta leta 1970 v Düsseldorfu ustanovila Hütter in Florian Schneider, ki sta obenem odprla tudi lasten studio, Kling Klang, v katerem so nastali vsi poznejši albumi zasedbe Kraftwerk. S prvencem Autobahn sta skušala Hütter in Schneider s poklonom državnim avtocestam, zapuščini tretjega rajha, zaznamovati čas po drugi svetovni vojni. Najprej sta se igrala z idejo, da bi na album vključila zvok volskswagnov, ki so drveli mimo, vendar so bile snemalne naprave še premalo občutljive in zvok je bilo treba generirati umetno. To sta dosegla s t. i. Dopplerjevim efektom, ki ustvarja iluzijo približevanja in oddaljevanja zvokov in šumov.

Akustični izraz nadomesti "človek stroj"
Do sredine 70. let je skupina Kraftwerk tudi v tujini že sloveli po zaslugi svojih revolucionarnih "zvočnih slik" ter eksperimentiranja s trakovi in sintetizatorji. S kompozicijami, v katere so vpletali večjezične vokale, robotske ritme in računalniško adaptiran govor, so napovedali močan vpliv digitalizacije na umetnost in vsakdanje življenje. Njihova glasba je imela silen vpliv na razvoj hip-hopa in elektronske plesne glasbe. To, da so pri svojih nastopih v živo od nekdaj uporabljali robotiko in druge tehnološke dosežke, priča o njihovi veri v vzajemno oplajanje med ljudmi in stroji, ko gre za ustvarjanje umetnosti. Tukaj gre skoraj gotovo za oplajanje z rusko avantgardo umetniškega konstruktivizma, ki je videl vizijo v povezovanju človeka z napredno tehnologijo.

Njihova diskografija do zdaj šteje zgoščenke Autobahn (1974), Radio-Activity (1975), Trans-Europe Express (1977), The Man-Machine (1978), Computer World (1981), Techno Pop (1986), The Mix (1991) in Tour de France (2003). Prav tega so leta 2004 v okviru širše turneje predstavili tudi v ljubljanskih Križankah.

Kraftwerk kot muzejski eksponat
Od leta 2005, ko je bila zasedba povabljena na beneški bienale umetnosti, Kraftwerk vse bolj suvereno vstopa tudi v polje vizualnih umetnosti. V newyorškem muzeju moderne umetnosti MoMA so tako med 10. in 17. aprilom letos na osmih zaporednih (in razprodanih) večerih predstavili popoln pregled svojega zvočnega in vizualnega ustvarjanja.

Na razstavi Kraftwerk - Retrospective 1 2 3 4 5 6 7 8 so vsak dan s performansom in 3D-projekcijo predstavili enega izmed svojih osmih studijskih albumov (šli so kar po vrstnem redu nastanka). Sama postavitev bo na ogled še do 14. maja.